Metelkova mesto:

Channel Zero ob 22:00: DubLab: Baba K & R1 - Tokrat svoje sile na Dub Lab večeru združujeta BABA-K in R1. (Reggae, Roots, Dub, Dancehall)

Glasba izven:

Prulček bar ob 20:00: Aikula

Zoran Zelenović - vocals
Jan Pivk - guitars
Jernej Kobal - guitars
Nace Kogej - saxophone
Tilen Božič - bass
Rok Kovačič Fish - drums

Brez vstopnine

Klub ZOO ob 20:00: JAZZ ponedeljek

Matej Kužel - saksafon
Nejc Škofic - klaviature
Jan Gregorka - bas
Bogdan Sojič - bobni

Brez vstopnine
 

Španski borci, Velika dvorana ob 20:00: Primož Sukič – akustična in električna kitara, v okviru cikla sodobne komponirane glasbe Zvokotok

Cikel Zvokotok se posveča sodobni komponirani glasbi. Njegov namen je povezovanje prostorov ustaljenega institucionalnega umetniškega delovanja s prostori dinamičnega delovanja nevladnih organizacij. Vzpostaviti želimo neobremenjen prostor dialoga in preseči umetno razmejitev med področji in prizorišči umetniškega delovanja.

Program:

Fausto Romitelli: Trash TV Trance (2002)*
P. Ablinger: Knjiga spevov, št. 84 (mimovozeči vlaki)
J. C. Vasquez: Caliope (2014) za kitaro in živo elektroniko
U. Rojko: Chiton (2003)
L. Berio: Sequenza XI (1988)
P. Ablinger: Knjiga spevov, št: 87 (vožnja z busom)
V. Globokar: Dialog o vodi za električno in akustično kitaro (1994)*

*slovenska praizvedba

Primož Sukič, (Koper, 1986) je svojo glasbeno pot pričel s sedmimi leti na Glasbeni šoli Piran, po opravljeni maturi ter diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Andreja Grafenauerja pa je študij nadaljeval pri priznanemu kitaristu TIlmanu Hoppstocku na Akademie für Tonkunst v nemškem Darmstadtu. Že za časa študija je solistično in komorno veliko koncertiral, predstavil pa se je tudi kot solist z orkestrom. Leta 2009 je prejel prvo nagrado ter posebno nagrado za izvedbo skladbe slovenskega avtorja na Tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov, pred odhodom v tujino pa ga je zanimanje za popularne glasbene zvrsti vodilo k osnovaju audio-vizualne skupine Walter Flego. Pri svoji poustvarjalni dejavnosti glavno pozornost posveča raziskovanju in razširjanju zmožnosti svojega glasbila, tako klasične kot električne kitare, ki se poleg mnogih podobnosti včasih kot inštrumenta tudi zelo razlikujeta. Vse to ga preko proste improvizacije ter stalnega ohranjanja stika in sodelovanja s skladatelji vseh generacij kot so U. Rojko, V. Žuraj, H. Zender, L. Andriessen, V. Globokar, M. Bonin, J. C. Vasquez, spodbuja k razširjanju solističnega ter komornega kitarskega repertoarja (pogosto tudi v povezavi z elektroniko), ki ga redno predstavlja na festivalih doma in v tujini (med drugim festival Klangspuren Innsbruck, Biennale Koper, Tage für Neue Musik Darmstadt) ter arhivira za domače in tuje radijske hiše. Sodeluje z ansambi IEMA, Spectra in Neofonia, v svojih solističnh predstavah pa pogosto sodeluje z drugimi umetniki s področja sodobnega plesa, teatra in poezije, kjer ga predvsem zanima povezava med zvočno umetnostjo ter ostalimi prvinami umetniškega izražanja. Njegov dosedanji študij mu je med drugim omogočila finančna podpora Ministrstva za kulturo RS ter Rotary kluba Portorož, trenutno pa živi in deljue v Bruslju, kjer se na področju komorne in ansambelske igre izpopolnjuje pri ansamblu za sodobno glasbo Ictus.
Vstopnice: 5 eur

Teater, odrske deske, predstave,...:

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Jugoslavija, moja dežela

"In zato sploh ni čudno, da se je tako končalo." – Goran Vojnović

* Avtor glasbe za song Izdan Gorana Vojnovića je Darko Rundek.
Izvajalci glasbe na posnetku so: Isabel (violina), Dušan Vranić Duco (klaviature, tolkala, glas) in Darko Rundek (kitara, glas, miks, editing).

Roman Jugoslavija, moja dežela postavlja drugo ob drugo dve podobi Balkana. Eno, ki je zapisana v otroškem spominu, in drugo, ki se razprostira pred nezaslepljenimi očmi odraslega človeka. Nedvomno se lahko na odru ti dve podobi prepletata tako zelo različno, kolikor so neomejene razsežnosti odrskih resničnosti, in ravno v tem gledališkem razkošju se skriva največji potencial za uprizoritev besedila. Gledališki oder namreč na najlepši možni način omogoča istočasnost različnih dogajanj, istočasnost spominskega in resničnega, preskakovanje iz enega v drugo in tudi zabrisovanje mej med njima. Vladanovo iskanje vojnega zločinca generala Borojevića se lahko povsem nerazvozljivo preplete z njegovimi spomini na očeta Nedeljka in pred gledalci se lahko druga za drugo izrisujejo podobe dvojnosti njegovih notranjih doživljanj, podobe njegove razdvojenosti. Tako pa lahko morda pridemo še bližje bistvu problema našega soočanja z zločini, ki so jih v imenu ljudstva delali naši dobri očetje, bratje, strici, sosedje ali prijatelji.

mala drama ob 20:00: medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti

"se opravičujem pojasnite, kaj pomeni država država – to ste vi in vaša dva ministra? pardon vi, vaša dva ministra, biriči in sli pojasnite država" – Simona Semenič

Igra Simone Semenič medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti (2011) je postavljena v nedoločeno preteklost in v palačo, v kateri vladar z dvema ministroma vodi državo. Vladar je, kot je to pogosto, samoljuben, nadut in nagnjen k nasilju. Ministra pa sta z dveh polov: eden ocenjuje krizo v državi stvarno in ima konstruktivne predloge za rešitev težav, drugi sam pomaga ustvarjati težave, ki zahtevajo vlado trde roke in upravičujejo najrazličnejše dvomljive vladarske ukrepe. Vladar seveda posluša drugega ministra: ker se v izčrpani državi širijo revščina, lakota in nezadovoljstvo, si je treba izmisliti zunanjega sovražnika in konsolidirati vrste. Čeprav poteka igra Simone Semenič v skoraj pravljično stiliziranem okviru, je neusmiljena anatomija vladanja...

Klub CD ob 19:00: Neznani Tito

Predavanje ob razstavi Tito

Po državniškem obisku v Jugoslaviji jeseni 1972 je Elizabeta Druga o Titu menda dejala: "Če je ta človek mehanik, jaz nisem angleška kraljica." Kako se je Josip Broz iz skromnih razmer, v katerih se je rodil in v njih odrasel, prelevil v svetovljana aristokratskih manir? Kakšno je bilo njegovo zasebno življenje, kakšni so bili njegovi hobiji, vrline in slabosti?

Galerija Kresija ob 20:00: shirting 05 … by theCollective

shirting… je modni projekt, ki se je porodil kot kritični odgovor na sodobno modo in probleme, ki jih prinaša.

Zagovarja odgovorno oblikovanje s poudarkom na izkušnjah oblikovalcev in uporabnikov. Projekt daje prednost počasni modi, lokalnemu, kvalitetnemu oblikovanju, povezovanju ...
shirting ... se nadaljuje!
Peto edicijo – shirting 05 - je oblikovala platforma theCollective. theCollective ni fiksna skupina, vsak projekt soustvarjajo drugi ljudje, vedno najmanj dve osebi. Sodelujoči drug drugega izzivajo in inspirirajo hkrati. Na ta način se med ustvarjalci zabrišejo meje identitete, v ospredje se postavi idejo projekta. Peta edicija shirtinga je hkrati tudi peti projekt platforme theCollective. Pod njega se s skupnim imenom podpisuje sedem oblikovalcev, ki je oblikovalo sedem srajc. Začetek tokratne edicije je bil na preteklem ljubljanskem tednu mode FWLJ 2015. Čeprav prvi uporabniki že nosijo srajce, pa je posebnost te edicije v tem, da bodo srajce dobile svojo končno podobo na dogodku v galeriji Kresija. Obiskovalci bodo imeli možnost in priložnost sodelovati v zaključnem delu procesa oblikovanja srajc. Ob zaključku dogodka pa bo sedem obiskovalcev, ki bodo želeli postati naslednji nosilci, srajce odneslo s seboj domov in tako nadaljevali verigo shirtanja.

Bežeče sličice:

Kinoteka: Večer SFA: Ponovno na platnu/Morda jih še niste videli

18:30 Rabljeva freska, Anton Tomašič, Slovenija, 1995, 35mm, 1.37, barvni, 96'  

V prikupnem mestu Morje se zbere skupina ljudi, ki jim je dana možnost, da razrešijo karmične vezi, ki jih povezujejo. A kakor večina človeštva se tudi junaki filma zgolj še bolj zapletajo v negativne strasti in ponavljajo svoje napake. Le Erik, Maks in Ksenja spoznajo, da se bodo v prihodnjih življenjih med seboj srečevali brez negativnega bremena preteklosti, samo če se odprejo ljubezni ter odpuščanju drugim in sebi. Grozljivka v vseh pogledih in edini slovenski film, v katerem Gojmir Lešnjak Gojc odigra vodjo motoristične tolpe.

20:30 Brezno, Igor Šmid, Slovenija, 1998, 35mm, 1.66, barvni, 107'  

V neko slovensko vas se z avtobusom pripelje Štefan (Bojan Emeršič), ki mu je prijatelj priskrbel sezonsko delo na zadružni žagi. Hkrati s Štefanom se vrne domov v duhovnika oblečeni Jože (Peter Boštjančič), ki postopa okoli in blebeta svetopisemske izreke o grehu. Njegova vrnitev najbolj vznemiri Marto (Barbara Jakopič), starejšo sestro spolno neizkušene Anice (Darja Reichman). Anica se Štefanu kmalu vda; sledi zdrs v brezno slovenske ruralne psihopatologije.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

Kinodvor:

18:30 Pasolini, Abel Ferrara, Francija / Italija / Belgija, 2014, DCP, 87'

Abel Ferrara in Willem Dafoe si zamišljata zadnji dan v življenju vizionarskega in provokativnega umetnika Pasolinija, pri čemer prepleteta podrobno raziskane biografske podatke z uprizoritvami odlomkov iz njegovih zadnjih dveh nedokončanih del.

20:30 Sol zemlje (The Salt of the Earth), Wim Wenders, Juliano Ribeiro Salgado , Francija, 2014, DCP, 110'

Življenje in delo Sebastiãa Salgada, enega največjih mojstrov reportažne fotografije, nam v dokumentarnem filmu Sol zemlje razkrivata njegov sin Juliano in Wim Wenders, tudi sam fotograf.

Mala dvorana ob 19:30:

Citizenfour, Laura Poitras , ZDA, 2014, DCP, 114'

Kino Komuna:

18:00 Gemma Bovery, romantična komična drama, Anne Fontaine, Francija, 2014, 99'

20:00 Selma, biografska zgodovinska drama, Ava DuVernay, ZDA, Velika Britanija, 2014, 128'