Metelkova mesto:

 

A-Infoshop ob 19:00: Benefit večerja Rdečih zor

Letošnji feministični in queer festival Rdeče zore, ki se bo odvil med 5. in 8. marcem, se približuje z veliko hitrostjo, zato želimo vsak mesec pridobiti nekaj dodatnih sredstev za njegovo nemoteno izvedbo. Seveda pa se moramo do festivala še dodobra najesti/okrepiti in poklepetati.
Pripravite se na ogromen vnos železa in drugih pomembnih vitaminov, saj bo veganska večerja tokrat obarvana rdeče...
Na meniju bodo:Zardela rižota
Rdečična solata
Red Velvet Brownies

 

Jalla Jalla ob 21:00: Torkpedo - The Punk Singer (2013)

 

Glasba izven:

 

ICPE, Dunajska 104, Ljubljana ob 20:00: Koncert Indijske klasične glasbe Prabhat Kumar, sarod

Spremljava Prabhata Kumarja:

Abhišek Mišra na tablah in

Alankar Mahtolia na tanpuri.

Prabhat Kumar bo nastopil v Sloveniji v sklopu obeleževanja indijskega dneva republike (26. 1.), številne dogodke pripravlja Veleposlaništvo Indije v Sloveniji kot "2. indijske dneve v Sloveniji" (Days of India in Slovenia).

Igranja se je učil na indijski tradicionalni instrument sarod pri legendarni virtuozinji Guru Padmi Bhušan Šaran Rani Baklival v pravem smislu odnosa med gurujem in šišjo po zgledu šole Senia Maihar gharana, kjer guru prevzame materinsko vlogo v odnosu s "šišjo" (učencem).
Klasične vokalne glasbe in igranja na table (tolkalo) se je naučil od očeta Kailaša Čandre Saksene, ljudske glasbe vzhodnega Utar Pradeša pa od matere Urmile Saksene. Učil se je tudi plesa kathak v slogu šole Džaipur Gharana.

Brezplačne vstopnice bodo na razpolago eno uro pred koncertom

 

Klub CD ob 20:00: Tamara obrovac

Tamara Obrovac, glas;

Matija Dedić, klavir;

Žiga Golob, kontrabas;

Kruno Levačić, bobni

Slovenska premiera novega albuma Ulika Revival vodilne hrvaške etnojazzovske pevke. Od nastopa na sejmu Jazzahead aprila 2013 se mednarodna ustvarjalna pot Tamare Obrovac opazno vzpenja. To ji je uspelo predvsem s poudarjeno jazzovsko senzibilnostjo, ki jo je v njen kvartet prinesel pianist Matija Dedić. Iz prejšnje zasedbe je obdržala še basista Žigo Goloba in bobnarja Kruna Levačića ter z njima ustvarila prepričljiv album, ki ga uspešno promovira po evropskih jazzovskih prizoriščih.

 

Hostel Celica, Metelkova 8, ob 21:00: Sozvočja sveta - Skarabej

Matija Krečič - violina,

Boris Magdalenc - hang

Sledil bo Celični Etno jam

 

Prulček bar ob 21:00: Jazz Jam: Antal Pálfy band

 

Teater, gledališče, odrske deske patakefore:

 

Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, Kardeljeva pl. 16 ob 17:00: Mojca Pokrajculja, lutkovna predstava

 

Slovenski gledališki inštitut, Mestni trg 17 ob 18:00: Gledišče* Srečanje in pogovor s prejemnikoma Borštnikovega prstana Anico Kumer in Petrom Ternovškom

 

SMG ob 19:00: Andrej E. Skubic: Pavla nad prepadom; režija: Matjaž Pograjc

Navdihnjeno z življenjem alpinistke Pavle Jesih. Za izven.

Igrajo: Primož Bezjak, Uroš Kaurin, Boris Kos, Maruša Oblak, Barbara Ribnikar, Katarina Stegnar, Blaž Šef
"Radio Ljubljana, novice. Našo odlično plezalko, gdč. Pavlo Jesih, je 18. avgusta 1934 zadela nesreča. S tovarišem Jožetom Lipovcem je utirala novo smer med Veliko Mojstrovko in Travnikom, ko sta se ji izdrla oba klina, s katerima se je varovala; padla je kakih 30 m globoko. Lipovec je tovarišico za silo obvezal in zavaroval, nato pa hitel obvestit reševalne ekspedicije. Ponesrečenka ima zlomljeno roko in nogo ter hude notranje poškodbe. Prihodnji dan so jo reševalci spravili na Vršič, od koder jo je oče z avtom odpeljal v Ljubljano. Ponesrečenka je pri zavesti in nezgodo vedro prenaša, čeprav trpi in je njeno stanje težko. Upati je, da morda še okreva."
S temi besedami se začenja dramsko besedilo Pavla nad prepadom, ki ga je prav za krstno uprizoritev v Slovenskem mladinskem gledališču napisal Andrej E. Skubic. Pavla iz naslova Skubičeve drame je pionirska slovenska alpinistka Pavla Jesih, ki je na različnih področjih življenja utirala nove poti. Režiser predstave Matjaž Pograjc je dramatika povabil, naj o njej napiše besedilo, z besedami: "Plezanje je način premagovanja sveta, alpinistki [Pavla Jesih in Mira Marko Debelak] pa sta poleg tega morali premagati še moške. In sta tudi jih."
Pograjc plezanje v predstavi jemlje dobesedno: kot plezanje igralk in igralcev po "severni" steni gledališča in uprizarjanja, hkrati pa po ledeni steni politike, ki se je tudi za Pavlo izkazala kot prespolzka …

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:00: Kdo se boji Virginie Woolf?

Gostuje Gledališče Koper

Prevajalec Zdravko Duša
Režiser Vito Taufer

Igrajo
Mojca Partljič
Aleš Valič
Tjaša Hrovat
Rok Matek

Univerzitetno naselje kolidža v Novi Angliji. Po zabavi za uslužbence povabita predstojnikova hči Martha in njen mož profesor zgodovine George k sebi v goste mlajši par – Nicka, profesorja biologije (za katerega Martha ves čas misli, da predava matematiko), in njegovo plaho soprogo Honey. Za sprva ljubezniva gostitelja se kmalu izkaže, da je njun več kot dve desetletji dolgi zakon le bojišče, zato medsebojnih obtoževanj, zmerjanj, psovanj in celo fizičnega obračunavanja ne skrivata pred gostoma, ampak ju prisilita, da "sodelujeta" v njunem medsebojnem obračunavanju.

mala drama ob 20:00: Nežka se moži

"Začutila sem, da mu ne bi bilo všeč, če bi mu povedala, da sem bila z nekom še pred štirinajstimi dnevi. Občutljiv človek je. Malce konzervativen." – Vinko Möderndorfer

Že naslov najnovejše igre Vinka MöderndorferjaNežka se moži (2009) kaže, da se je avtor navdihoval pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi...
Več informacij o predstavi

Že naslov najnovejše igre Vinka MöderndorferjaNežka se moži (2009) kaže, da se je avtor navdihoval pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Iz klasičnega Matička so vzeta tudi imena nastopajočih oseb (Matija, Neža, Tonči) in ena najbolj znanih komičnih situacij. Toda moderni Matiček ni mlad grajski služabnik, temveč slavist v zrelih srednjih letih, ki si služi kruh kot srednješolski učitelj slovenščine. Z malce mlajšo Nežo sta sveže zaljubljen par, ki se veseli raznovrstnih vidikov skupnega življenja, od kulinaričnih do posteljnih. Njuno srečo zmoti Nežin bivši, uspešen trgovec z avtomobili, ki se nekega popoldneva, ko je Neža za hip sama doma, pojavi pri njiju in zahteva svojo ljubo nazaj … Duhoviti dialogi, iskriv (ljubkovalni in erotični) besedni zaklad in nepričakovani komični obrati odlikujejo to sodobno ljubezensko travestijo, ki je zmagala na natečaju za najboljšo izvirno slovensko komedijo v okviru celjskega festivala 19. Dnevi komedije (2010).

 

Klub Daktari ob 20:00: Večer resničnih zgodb/Story slam

Bad Timing / Ob napačnem trenutku Vodeni večeri ob poslušanju vaših in naših zgodb. Vsakdo ima možnost povedati svojo lastno zgodbo, lahko pa pridete le na drink ob poslušanju.

 

Narodni muzej Slovenije ob 18:00: Odprtje razstave Nova umetnost in narava / The Nature of Art Nouveau

Potujoča razstava mednarodne mreže Réseau Art Nouveau Network.
Okrog leta 1900 so utemeljitelji art nouveauja opazovali in preučevali naravne oblike in na njihovi podlagi ustvarili nov jezik. Naravo so videli kot svetišče in jo prikazovali in tolmačili s simboličnimi podobami.
Razstava prikazuje razvoj umetniškega dela od ideje do končnega izdelka in tako obiskovalcu pomaga razumeti vlogo narave v umetnosti na prelomu iz 19. v 20. stoletje.
Razstava bo v atriju Narodnega muzeja Slovenije – Prešernova na ogled do 19. aprila 2015.

 

Photon ob 19:00: Alexandra Polina: Made In...

V Nemčiji živeča in delujoča avtorica Alexandre Poline se v svojem fotografskem ustvarjanju posveča fenomenu migracij in sprememb družbenega okolja.
Alexandra Polina, v Nemčiji živeča uzbekistanska avtorica, je prejemnica prve nagrade mednarodnega natečaja Večernih projekcij, ki se je odvijal v sklopu festivala Fotonični trenutki – Mesec fotografije 2014. Komisija ji je prisodila prvo nagrado za serijo Generation 60. Sicer pa razstava Made in… predstavlja nekoliko širši nabor njenih avtorskih projektov. Polina se skozi režirane fotografije posveča učinkom družbenih sprememb v nekdanji Sovjetski zvezi in fenomenu migracij na način, da izpostavlja težave, s katerimi se priseljenci soočajo v novem okolju. Z estetsko izčiščenimi, mestoma že sterilnimi portreti pripadnikov specifičnih starostnih in družbenih skupin ponuja refleksijo trenutne družbeno-politične situacije in še vedno živega kolektivnega spomina.
V seriji Generation 60 se avtorica posveča fenomenu migracije starejših oseb v novo družbeno sredino, kjer je prav starost migrantov proporcionalna s težavami, s katerimi se le-ti soočajo. To so lucidni portreti ljudi, ki so bili v času preselitve v Nemčijo starejši od 60 let in so zaradi že izoblikovanega življenjskega sloga in nazora toliko bolj neprilagodljivi ter odporni na spremembe. Z ravno nasprotnim fenomenom se Polina ukvarja v seriji Made in USSR, v kateri portretira generacijo mladih, rojeno v 80. letih (med katere sodi tudi sama), ki so se rodili kot sovjetski državljani. Podobno kot na področju nekdanje Jugoslavije, je bila to generacija, ki je še odraščala v duhu mladih pionirjev in kasneje doživela propad komunizma. Delo se tako ne nanaša zgolj na področje nekdanje Sovjetske zveze, temveč bi jo zlahka aplicirali tudi na domačo polpreteklo zgodovino.
Alexandra Polina (1984) je diplomirala iz novinarstva na National University of Uzbekistan v Taškentu in iz umetnosti in oblikovanja na University of Applied Science v Bielefeldu, kjer trenutno zaključuje magistrski študij. Živi in deluje v Bielefeldu, Nemčija.

 

Center in Galerija P74 ob 19:00: Dejan Habicht - Do zadnjega gumba

Wer das erste Knopfloch verfehlt, kommt mit dem Zuknöpfen nicht zu Rande. J. W. Goethe
Ena bolj zanimivih značilnosti jezika je, da istočasno s komunikacijo proizvede diskomunikacijo. Da je pomen besed, pojmov, znakov vedno odvisna od konteksta. Da beseda pomeni le približek govorčevega namena, z ironičnim obratom pa lahko tudi diametralno nasprotje slovarski definiciji. Goethe nam sicer namiguje, da zapenjanje gumbov ne bo uspešno, če zgrešimo pri prvi gumbnici in s tem bolj govori o metodi kot o gumbih, stvar naše odločitve pa je, ali se zaradi tega vznemirjamo.
Z razstavo Do zadjega gumba je Dejan Habicht posegel v družinski arhiv in iz kleti, ki je lahko zelo šolska prispodoba podzavesti, potegnil na videz ohlapno povezane recidive svoje mladosti. Razstava razgaljuje vzore in vzorce, ki so bistveno vplivali na Habichtovo umetniško formiranje in zakoličili njegovo preferencialno polje in estetske parametre, elemente pa povezuje v puzzle, ki pa zagotovo ne ustvari cele slike, kot smo vajeni iz filmov s happy endom, temveč proizvaja novo uganko. Skratka, namen Habichtovega puzzla ni zapopadenje "bigger picture" temveč "to be puzzled".
Dejan Habicht je fotograf, konceptualni umetnik in publicist. Študiral je filozofijo in etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani (1978-1984), kjer je tudi diplomiral na Oddelku za etnologijo (1984). Besedila in fotografije je objavljal v revijah Ambient/Jana, Ars vivendi, Fotografija, Hiše, Oris (Zagreb), Revolver (Frankfurt na Majni), Tribuna. Na njegovo delo so vplivali fotografija nove stvarnosti in dejavnost Lomographic Society International idr.
Sodeloval je na številnih pomembnih mednarodnih razstavah in prireditvah sodobne vizualne umetnosti doma in v tujini. Uspešen je tudi v mediju knjige umetnika, kjer je izdal več edicij mdr.: "12 dolgočasnih pesmi", "One Gasoline Station", "Please", "American Bar", "Lesorezi", "Končne postaje", "26 stages of erection".

 

Galerija Srečišče, Hostel Celica ob 19:00: Rajko Korbar: Svetloba

Korbarjevo slikarsko prepričanje in mišljenje sta izhajala iz fenomenološke naravnanosti, ki je verjela v avtonomno moč forme in njeno zmožnost ustvarjanja novih čutnih in spoznavnih razmerij med človekom in svetom.
 

Modrijanova knjigarna ob 17:00: Kje je konec sveta? – pisateljica Katarina Marinčič in Breda Biščak v Modrijanovi knjigarni

Pisateljica Katarina Marinčič, kresnikova nagrajenka za Prikrito harmonijo in prejemnica Dnevnikove fabule za zbirko treh novel O treh, se po desetih letih vrača z novim romanom – Po njihovih besedah.

"Naš junak je bil velik, ker je znal o svojem življenju pripovedovati tako, da je enkrat za vselej obveljala njegova različica dogodkov.
Citirani stavek govori o življenju Heinricha Schliemanna, nemškega podjetnika in pustolovca, ki se je v zgodovino zapisal kot odkritelj Troje. V resničnem življenju se ni nikoli srečal z rojakom Karlom Mayem, prav tako pustolovcem, ki je neznani svet sprva odkrival zgolj v domišljiji. Srečata pa se v najnovejšem romanu Katarine Marinčič Po njihovih besedah (Modrijan, 2014), skupaj s šefom protiobveščevalcev P.-jem iz neimenovane dežele. Trije resnični možje in izmišljeni pripovedovalec Pavel, ki ubeseduje njihova neobičajna življenja – to so osrednji liki romana z dvojnim pripovednim okvirjem oziroma večnivojsko pripovedjo, očesom za detajle, izbranim jezikom, rahlo zafrkljivim odnosom tako do likov kot bralcev in do poslednje pike suvereno avtorsko pisavo. Na mikroravni roman Katarine Marinčič zgodbe štirih nepovezanih oseb poveže večinoma na medbsedilni ravni, na makro ravni jih spreplete v celoto, ki je v dialogu tako z razsvetljenskim in postmodernističnim romanom kot z izvori evropske književnosti in civilizacije.
Zakaj na novo napisati (avto)biografske zgodbe, kdaj laž preraste v literaturo, kaj nam razkrije opazovanje sveta in prisluškovanje tujim pogovorom – o vsem tem se bosta v Modrijanovi knjigarni pogovarjali Breda Biščak in pisateljica Katarina Marinčič.

 

KOŽ ob 18:00: Zasvojenost: bolezen ali izbira – Peter Topič

Kadar ljudje pri prijateljih, družinskih članih ali javnih osebah opazijo kompulzivno in škodljivo vedenje, pogosto menijo, da je težava v uživanju snovi oziroma v vedenjskih vzorcih. Toda ti vedenjski vzorci so samo pojavne oblike bolezni, ki obsega različne predele možganov. Ker za zdravljenje zasvojenosti ni zdravila v obliki tablet, je izbira zdravih namesto nezdravih vedenjskih vzorcev nujna in ima še vedno zelo pomembno vlogo pri iskanju pomoči.
Zasvojeni lahko postanemo z igranjem iger na srečo, s hrano, odnosi, s seksualnostjo, nakupovanjem, z računalniškimi igricami, z zadolževanjem, s tveganim podjetništvom, z delom, s klepetalnicami, s športom, z duhovnostjo in z drugimi vedenji.
Peter Topić je diplomiral na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Po sedmih letih izobraževanja iz Transakcijske analize pri dr. Zoranu Milivojeviću si je pridobil naziv TAP (Transactional Analyst - Psychotherapist). Specialistični študij je nadaljeval na mednarodnem inštitutu IITAP(International Institute for Trauma and Addiction Professionals), pri svetovno priznanem strokovnjaku na področju zasvojenosti s seksualnostjo dr. Patricku J. Carnesu, in sicer v Londonu in ZDA. Leta 2011 je zaključil specialistični študij v ZDA in s tem postal peti Evropejec, ki je pridobil naziv CSAT (Certified Sex Addiction Therapist).
 

Cankarjev dom, Konferenčne dvorane M ob 18:00: Primerjalni horizonti Iliade

Cikel predavanj Svetovi Iliade Dr. Janez Vrečko

V Iliadi prav skozi Ahilovo usodo spoznavamo, da poleg javnega kot pomembnega in odločilnega obstaja v dogajanju tudi zasebno, in to ne kot nekaj obrobnega, ampak kot tisto, kar poganja samo epsko dogajanje, ga zavira in pospešuje. Zasebno kot temeljna eksistencialna opredelitev Ahila, brez katere bi bil ta grški heroj povsem enak drugim, ostaja tako v Iliadi odločilna in temeljna kategorija.

Po uboju Patrokla se Ahil vrne v bojne vrste, vprašanje pa je, ali je še takšen kot na začetku Iliade?

 

Cankarjev dom, Štihova dvorana ob 19:00: Nacionaliziranje preteklosti, dr. Božidar Jezernik

 

Pisarna IDŠ, Miklošičeva 38 ob 19:00: Seminar: Marksistične teorije fetišizma
Nosilec: Sašo Furlan
Marxova teorija fetišizma je bila najpogosteje obravnavana kot postranska tematika kritike politične ekonomije. V okviru svetovnonazorskega marksizma, ki je marksizem dojemal kot znanstveni socializem, znanost pa je istovetil s pozitivizmom, se je teorija, ki se ukvarja z metafizičnimi zvitostmi in teološkimi muhami meščanske družbe, kazala kot tuj element, ki se je upiral umestitvi v aparat »marksistične politične ekonomije«. Teorija fetišizma je bila zato pogosto zvedena na eno izmed različic teorije napačne zavesti ali pa preprosto razglašena za nepomembno. Pri Althusserju, ki je sicer Marxov opus zapopadel s povsem drugačnim teoretskim aparatom, se je teorija fetišizma znotraj problematike kritike politične ekonomije prav tako kazala kot nekakšen sovražni tujek oziroma sediment meščanske ideologije iz časov ko Marx še ni bil Marx, temveč heglovec in feuerbachovec. A tudi mnogi teoretiki, ki so teorijo fetišizma čislali, kot enega izmed Marxovih najpomembnejših dosežkov in v njej našli nastavke za radikalno kritiko »porečevljenih« družbenih odnosov v kapitalizmu (denimo Lukács), so jo po navadi obravnavali ločeno od njenega teoretskega konteksta v Kapitalu. V najslabšem primeru je bila tako Marxova teorija fetišizma ignorirana, v najboljšem primeru pa obravnavana kot nekakšna digresija, ki sicer na briljanten način dopolnjuje Marxovo kritiko politične ekonomije, vendar zanjo ni bistvena.
Namen seminarja bo prek obravnave Marxove teorije fetišizma in različnih interpretacij ter kritik teorije fetišizma po Marxu, pokazati, da je teorija fetišizma centralna tematika kritike politične ekonomije. Pokazali bomo, da je teorija fetišizma konstitutiven element Marxove teorije vrednosti in teorije neosebne abstraktne dominacije v kapitalistični družbi.

 

Cafe Kolaž, Gornji trg 15 ob 19:30: Nasilje na delovnem mestu

Predavateljica Doroteja Lešnik Mugnaioni bo spregovorila o oblikah nasilja na delovnem mestu, še posebej pa se bo posvetila vprašanju mobinga oziroma trpinčenja z delom za drugega.

 

Kino Šiška ob 20:00: Francoski Stripolis

družabni večer za vse striporisce in stripoljubce v Kinu Šiška

Januarski Stripolis bo pokukal pod krilo francoske strip industrije prek pogovorov z ustvarjalci iz obeh delov spektra: najprej v živo z v Ljubljani živečim Francozom, Tonyjem Semedom, ki se je svoje čase udinjal kot risar za največjo francosko stripovsko založbo Delcourt, nato pa bomo po skypeu zvrcnili še izjemno obetavno grupo rosno mladih fenzinarjev, ki so na zadnjem festivalu v Saint Maloju konkurirali za glavno nagrado sejma. Vivent les BD, vive Stripolis!

 

Bežeče sličice!!!

 

Kinoteka:

19:00 Klasiki

Nož v vodi (Nóz w wodzie), Roman Polanski, Poljska, 1962, 35mm, 1.37, čb, 94', svp

»To je po eni strani napeta drama: nesrečno poročen par vzame avtoštoparja na jadranje, potem pa se razvije napetost med njimi, saj mož neusmiljeno zasmehuje mladeniča. Po drugi strani pa je tudi politično aktualen film, ker napada novo 'rdečo buržoazijo', ki je živela v zahodnjaškem razkošju. /…/ Polanski se je odpovedal večini stilističnih novosti evropskega novega filma in se oprl na konvencionalno montažo in živahne posnetke z globinsko ostrino, ki držijo junake v napeti konfrontaciji.« Kristin Thompson & David Bordwell

21:00 Večer Društva slovenskih režiserjev

Režiserji v dialogu: Klemen Dvornik & Boris Petkovič

Večeri Društva slovenskih režiserjev z naslovom Režiserji v dialogu se bodo odvijali v obliki pronicljivega dialoga med režiserjema, ki bosta ob odlomkih iz svojih filmov soočila svoji poetiki. Prvi režiserski dvojec pod platnom Slovenske kinoteke bosta Klemen Dvornik in Boris Petkovič. Režiserja, ki se ne bojita nobenega žanra − o čemer priča tudi njun karseda raznoroden ustvarjalni opus.
Vodilo za sproščen pogovor bodo predvajani izseki iz njunih avdiovizualnih del. Upamo, da se boste pogovoru z vprašanji in s komentarji pridružili tudi vi − zanesljivo se jih ne bosta zbala!
Program izsekov

V letu hip hopa – dokumentarni film (Boris Petkovič)
paris.love – igrani film (Boris Petkovič)
Naprej – kratki film (Boris Petkovič)
Director's Cut – kratki film (Boris Petkovič)
Nekaj kratkih vaj (Boris Petkovič)
Kruha in iger – celovečerni film (Klemen Dvornik)
Prepisani – nadaljevanka (Klemen Dvornik)
Godalika – videospot (Klemen Dvornik)
Zadetek v petek: JJ style – videospot (Klemen Dvornik)
ZIJALO – kratki dokumentarni film (Klemen Dvornik)
TEMUEN – PRIČA – dokumentarni film (Klemen Dvornik)
TOTALKA – kratki film (Klemen Dvornik)    

Pogovoru bosta sledila pogostitev in druženje v preddverju.

 

Kinodvor:

18:45 Višja sila (Turist / Force Majeure), Ruben Östlund, Švedska, 2014, DCP, 118'

Film provokativnega švedskega režiserja Rubena Östlunda z neprizanesljivim humorjem postavlja pod vprašaj vlogo moškega v sodobni družini. Senzacija festivala v Cannesu in dobitnik velike nagrade žirije v sklopu Posebni pogled.

21:00 Medzvezdje (Interstellar), Christopher Nolan, ZDA, 2014, DCP, 169'

Naš čas na Zemlji se bliža koncu in skupina raziskovalcev se poda na najpomembnejšo odpravo v zgodovini človeštva: potujejo onkraj naše galaksije, da bi ugotovili, ali ima človeštvo morda prihodnost nekje med zvezdami. Film je zrežiral Christopher Nolan (Izvor, Vzpon viteza teme, Memento).

Mala dvorana ob 18:30 in 20:30:

20.000 dni na Zemlji (20,000 Days on Earth), Iain Forsyth, Jane Pollard, Velika Britanija, 2014, DCP, 97'

20-tisoči dan v življenju glasbene legende Nicka Cava. »Ta dan je hkrati bolj in manj resničen, bolj in manj zanimiv kot moj dejanski dan – odvisno, kako gledaš.«

 

Kino Komuna:

18:15 Francozinje, komedija, Audrey Dana, Francija, 2014, 116'

20:30 Neuklonljiv, Angelina Jolie, ZDA, 2014, biografska drama