Metelkova:

 

pred A-infoshopom ob 18:00: Alternativna tržnica na AKC Metelkova
Spet je tu prvi torek v mesecu in z njim redna alternativna tržnica na kateri se bo menjalo, dajalo, doniralo,... . Tržnica bo potekala od 18h do 20h - vzporedno z javno večerjo v A-infoshopu.
Gre za projekt iniciative, ki si želi okrepiti direktno vez med ponudnikom in potrošnikom ter spodbujati neposredno menjavo. Z mesečnimi dogodki želimo okrepiti avtonomno, samoorganizirano in mrežno delovanje na področju izmenjave hrane. Zato zagrabite eno od svojih marmelad, bučk ali česarkoli drugega ter jih prinesite na tržnico.
Na tržnici bo med drugim solata, krompir, jajca, različne moke, med, vino, čaji, zelišča in začimbe, jabolčni in vinski kis, jabolka, šnops, sir,...
Naj se menjava začne!
 

A-Infoshop ob 19:00: Veganske večerje se vračajo. Tokrat kuhalnice in nože vihti ekipa Loving Butts.

 

Jalla Jalla ob 20:30: Otvoritev razstave: HELL RIDE - AlexTheHellArtist

 

Channel Zero ob 21:00: TONSTARTSSBANDHT, PERSONS FROM PORLOCK - Tonstartsbandht ni običajen band(ht). Tonstartsbandht je izkušnja. Definirati glasbo bratov White je podobno kot poskušati opisati vonj jutranjega jointa, ironijo neumne interne šale ali barve sončnega vzhoda po dobrem žuru. Besede težko izrazijo takšna občutja.

 

Glasba:

 

Hostel Celica ob 21:00: Duo Aritmija

Tilen Stepišnik - kitara
šemsudin Džopa Dino - kitara

Gostje: Simbolični orkester in Dino Murtezani
Sledil bo CeličniEtno jam

 

21. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk:

Klub CD ob 20:00: Erika Stucky, Spidergirl

Tolkala, bobni: Lucas Niggli;

Pihala, el. bas, klaviature: Terry Edwards.
Cena: 14 €, 11 € (za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence).

Fotografija, komedija in podobno:

 

Slovenski gledališki inštitut, Mestni trg 17 od 18:00: Okrogla miza o gledališkem prevodu

Gledišče: POMENI? ZVENI? SOLIRA? DELUJE?
Na okrogli mizi nam bodo bistvo gledališkega prevoda s pogledom od znotraj predstavili pisatelj, prevajalec ter literarni in gledališki kritik Aleš Berger, literarni zgodovinar, klasični filolog, prevajalec in urednik akad. dr. Kajetan Gantar, dramaturginja in prevajalka Mojca Kranjc, prevajalka in publicistka Tina Mahkota ter prevajalec in redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL) in urednik dr. Marko Marinčič. Med drugim se bomo dotaknili zakonitosti gledališkega prevoda in izzivov, s katerimi se soočamo pri prevajanju, kot na primer aktualizacija prevoda, živost jezika, govorljivost in razumljivost besedila, posebnosti slenga in prevajanja veznih oblik, … in nenazadnje tudi družbene dimenzije gledališkega teksta. Okroglo mizo bo vodil prevajalec in prevodoslovec dr. štefan Vevar

Iskreno vabljeni!

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Jugoslavija, moja dežela

"In zato sploh ni čudno, da se je tako končalo." – Goran Vojnović

*Avtor glasbe za song Izdan Gorana Vojnovića je Darko Rundek.
Izvajalci glasbe na posnetku so: Isabel (violina), Dušan Vranić Duco (klaviature, tolkala, glas) in Darko Rundek (kitara, glas, miks, editing).

Roman Jugoslavija, moja dežela postavlja drugo ob drugo dve podobi Balkana. Eno, ki je zapisana v otroškem spominu, in drugo, ki se razprostira pred nezaslepljenimi očmi odraslega človeka. Nedvomno se lahko na odru ti dve podobi prepletata tako zelo različno, kolikor so neomejene razsežnosti odrskih resničnosti, in ravno v tem gledališkem razkošju se skriva največji potencial za uprizoritev besedila. Gledališki oder namreč na najlepši možni način omogoča istočasnost različnih dogajanj, istočasnost spominskega in resničnega, preskakovanje iz enega v drugo in tudi zabrisovanje mej med njima.

mala drama ob 20:00: Angel pozabe

"Veš, če te je v gozdu strah, je treba peti partizanske pesmi." – Maja Haderlap

Govorci lepenskega dialekta na zvočnih posnetkih: Bredica Županc, Mici Kucher, Klara
Haderlap, Vili Ošina.

Roman Angel pozabe (2011) pesnice in dramaturginje Maje Haderlap z intimno poetičnostjo spregovori o pomenu partizanskega gibanja na avstrijskem Koroškem. Prek delovanja avtoričinega spomina se pred nami izrisujejo pokrajine, skozi katere se preliva čas, ki s pomočjo izkušnje spreminja tako navade v Železni Kapli kot tudi zavest domačinov o lastnem življenju. Izjemen pomen in vrednost Angela pozabe potrjujejo številne nagrade in priznanja, pa tudi ponatisi romana.

 

Desni atrij, Mestna hiša ob 20:00: Vijećnica Sarajevo: gradnja - uničenje - obnova

V času, ko se je avstro-ogrska oblast odločila v Sarajevu zgraditi mestno hišo, je bilo že zgrajenih več pomembnih objektov uprave, vojske, verskih in izobraževalnih inštitucij. V obdobju desetih let po okupaciji, v prvem valu graditeljstva, ki ga zaznamuje drugačna vrsta gradnje od predhodnih stoletij v Bosni in Hercegovini, so bili že ustaljeni nov gradbeni red in nove stilske oblike ter izoblikovani novi deli mest, kar je bilo najbolje vidno v Sarajevu.

Zgradba je bila končana in 20. aprila 1896 se je vselilo novo "Gradsko zastupstvo". Mestno hišo "Vijećnica" je mestna uprava uporabljala od leta 1912, tu je zasedal tudi Bosanski sabor. Svojemu namenu je prenehala služiti po letu 1945, ko jo je nova socialistična oblast preoblikovala v Narodno knjižnico, kasneje Nacionalno in univerzitetno knjižnico, nekaj časa pa je tu delovala tudi Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine. 

V noči med 25. in 26. avgustom 1992 je agresor s položajev iznad Sarajeva s topovskimi granatami Vijećnico zažgal. Uničeno je bilo preko 70 odstotkov celotnega knjižničnega fonda, uničene so bile vse medetažne in strešne lesene konstrukcije, močno so bili poškodovani jeklena kupola nad avlo in zidovi pritličja, zidovi podstrešja pa so bili popolnoma uničeni. Ogenj je povzročil velike poškodbe na kamnitih stebrih, mavčni plastiki in na slikanih dekoracijah avle. V celoti so zgorela vsa vrata iz originalnega hrastovega lesa, uničena je bila poslikava in plastična dekoracija v prostorih prvega nadstropja, precej pa je bila poškodovana tudi fasada. V naslednjih štirih letih je v dežju in snegu stavba propadala.

Obnova sarajevske Vijećnice je bila naloga velikega obsega. A kolikor je bila dolgotrajna, komplicirana, občutljiva in prefinjena, draga in mučna, toliko je bila tudi razburljiva in vzvišena.V okviru načrtovane razstave sta predstavljena dokumentacija in proces obnove, ki bi bila zanimiva ljubljanski kulturni javnosti.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Klub Lili Novy ob 18:00: SIMPOZIJ: 220 let po Linhartu

Sodelujoči: Mladen Dolar, Oto Luthar, Andrej Rozman, Marko Stabej, Jože Vogrinc

Moderator: Peter Svetina

V letu 220. obletnice smrti Antona Tomaža Linharta in v povezavi s predstavo ATL 220, ki bo premierno uprizorjena 19. oktobra v Cankarjevem domu, organiziramo simpozij, na katerem bodo avtor in režiser predstave Andrej Rozman Roza, filozof Mladen Dolar, zgodovinar Oto Luthar, slovenist Marko Stabej in sociolog Jože Vogrinc osvetlili nekatere vidike zgodovinskih okoliščin razsvetljenstva na Slovenskem, drže in vloge Linharta v tedanjem dogajanju ter aktualnost in živost vprašanj o jeziku, zgodovini in razvoju, ki so se postavljala že Linhartu in prijateljem iz Zoisovega kroga. VEČ

Nekaj poudarkov iz razmišljanj sodelujočih:

'Vsi, ki z majhnimi svečami v temi iščemo resnice, smo norci, ker bodo za nami prišli z zmeraj močnejšimi lučmi in povečevalnimi stekli in bodo videli resnice, ki jih zdaj sploh še nismo sposobni videti. To, kar vemo mi, ni nič proti tistemu, kar bodo vedeli prihodnji rodovi.' (Andrej Rozman Roza: ATL 220)

Ko razmišljamo o Linhartu kot zgodovinarju, moramo vedeti najmanj troje. Poznati moramo njegov izvor, vsaj približno si moramo predstavljati, kaj je sredi 18. stoletja pomenilo živeti v provincialnem mestu, kot je Ljubljana in končno, vedeti moramo, zakaj in na kakšen način so nekateri kranjski meščani in njihovi cerkveni oz. plemiški meceni, razumeli/se zanimali za/ lokalni jezik, kulturo oz kulturne vplive. (Oto Luthar)
Nemara je najboljša opredelitev razsvetljenstva še vedno tista, ki jo je svojčas podal Foucault: da je namreč razsvetljenstvo tista doba, ki je samo sebe poimenovala za razsvetljenstvo, in to tako, da je pripoznala svojo pripadnost nekemu privilegiranemu historičnemu trenutku in si iz te svoje pripadnosti postavila naloge, ki iz tega trenutka sledijo. Skozi tako samodojetje je ta doba pravzaprav šele ustvarila historični trenutek, ki mu je pripadla. V tem je Foucault videl bistveno držo modernosti. (Mladen Dolar)
Ali smo glede rabe lastnega in drugih jezikov za samostojno rabo uma v zadnjih 220 letih zares napredovali? Bolj prepričljiv dokaz od tega, da je slovenščina uradni jezik v Sloveniji, je po mojem to, da je jezik šole na vseh ravneh in da je po slovensko mogoče govoriti tako o najnovejših dognanjih fizike ali biologije kakor o najsubtilnejših problemih filozofije, humanistike in družboslovja, ali pa pisati katerokoli zvrst literature. Celo v filmu je mogoče slišati slovenščino, ki ne zveni kot deklamacija na proslavi za Prešernov dan. (Jože Vogrinc)
 … ob resničnem in navideznem povečevanju osebne svobode, ob stvarni in digitalni vseprehodnosti in vse večji kapitalski in potrošniški uklenjenosti – prihajamo spet, tokrat množično, v gravitacijsko območje linhartovske bipolarnosti. Bomo kot ljudje govorili, pisali, brali, gledali, poslušali, ustvarjali in se igrali pretežno angleško – le kot Kranjci in domoljubi pa vse to počeli tudi v slovenščini, čeprav nas nič od ponujenega v slovenščini zares ne bo zanimalo ali kako drugače resnično potešilo? (Marko Stabej)

 

Narodni muzej Slovenije - Metelkova ob 18:00: Mizarska tehnologija med 17. in 19. stoletjem, predavanje

Predavatelj bo na podlagi lastnih bogatih izkušenj in prek posameznih primerov poslušalce uvedel v svet ugotavljanja pristnosti in datiranja pohištvenih kosov ter opozoril na pasti in problematiko restavriranja historičnih predmetov.

Na predavanju bomo spoznali mizarsko orodje in z njim povezane tehnologije izdelave in različnih lesnih vezi, ki so jih mizarji v preteklosti iznašli in uporabljali. Predavatelj bo predstavil les domačih in tujih drevesnih vrst in različne površinske obdelave, ki ga ščitijo pred zunanjimi vplivi, a imajo tudi estetsko funkcijo. Opozoril bo tudi na raznovrstne krasilne tehnike.

Predava restavratorsko-konservatorski svetovalec, specialist za pohištvo mag. Boštjan Roškar iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 18:00: Platon na pomoč! - Idealna država in poslanstvo politike z Andrejem Pračkom

Vas zanima, zakaj država in politika ne delujeta kot bi morali in kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bi stvari izboljšali?

Tematiki, ki je še kako aktualna tudi danes, se je že v antiki posvečal Platon, oče zahodne civilizacije, nam pa jo bo predstavil Andrej Praček, predavatelj Nove Akropole.

 

KOŽ ob 18:00: Varuh človekovih pravic skozi čas dr. Vlasta Nussdorfer

Institucija varuha človekovih pravic je bila v slovenski ustavni sistem vpeljana z novo Ustavo RS, ki je bila sprejeta decembra 1991. Varuha človekovih pravic v Ustavi RS opredeljuje 159. člen, ki določa, da se za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil z zakonom določi varuh pravic državljanov.
Na predavanju bo predstavljena institucija Varuha človekovih pravic RS, s poudarkom na ugotovitvah iz Letnega poročila Varuha človekovih pravic RS za leto 2014.

 

JOSEF DABERING: DVOJNI PROGRAM

CUK Kino Šiška, Katedrala ob 18:00: Predavanje s priznanim avstrijskim umetnikom in filmskim ustvarjalcem Josefom Dabernigom

»Stadioni, hotelski interjerji, jedilni vagon na vlaku, bazeni, kazino, telovadnica, urbana zmešnjava na obrobju mesta, avtocestni mostovi z rečnim obrežjem v ozadju ali odljudna in klavstrofobična skalnata jama na poti v odročno gorsko kočo. V mojih filmih arhitektura in pokrajina uokvirjata večinoma enostavna dejanja, ki jih izvaja skupina prijateljev in sorodnikov. Ob zbirki teh prizorišč se postavlja vprašanje, ali gre pri konstrukciji podobe, povezani z njimi, za okvir zgodbe ali za material, ki je konstitutiven za naracijo samo.

Med prikazovanjem posnetkov lokacij in fotografij iz filma bi se rad osredotočil na ikonografsko razsežnost podob: koliko forma, povezana z mrežo, souprizori vsebino v enem kadru in koliko lahko mrežna sekvenca podob ustvari lastno naracijo, ki je reprezentativna za mojo idejo pripovedovanja zgodb.«

Pred predavanjem bo prikazan Dabernigov najnovejši film Zlaté Piesky Rocket Launch (2015, 10 min.); njegovemu predavanju bo sledilo še predavanje teoretičarke arhitekture in umetnosti Sonje Leboš: Trdna nematerialnost se ne stopi o tem, kako umetnost in arhitektura organizirata naš (ne)materialni svet oziroma svetove.
Obe predavanji bosta potekali v angleščini in sta del programa Društva Igorja Zabela Arhitektura ≠ Umetnost.

Center in Galerija P74 ob 20:00: Josef Dabernig: Nema družba

Na razstavi bosta prikazana Dabernigova nova filma: River Plate (2013, 16 min.) in Hypercrisis (2011, 17 min.). Slednji je bil nominiran za evropsko filmsko nagrado na Beneškem filmskem festivalu leta 2011.

Josef Dabernig je vizualni umetnik in filmar. Diplomiral je iz kiparstva na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju leta 1981, a je kasneje svojo umetniško prakso razširil na druge medije: film, fotografijo, tekst in vprašanja arhitekturnega prikaza. Dabernig je zasnoval arhitekturo za razstavo Igorja Zabela Individualni sistemi na 50. beneškem bienalu leta 2003. Sodeloval je na Manifesti v Ljubljani in Sankt Peterburgu (2000 in 2014), na beneškem bienalu (2001 in 2003) in na bienalu v Gwangjuju (2012). Njegovi kratki filmi so bili prikazani na filmskih festivalih v Benetkah, Rotterdamu, Gradcu, Torontu, idr. Njegove samostojne razstave pa vključujejo mumok in MAK na Dunaju, MOCAK v Krakovu, Kunsthaus in Neue Galerie v Gradcu ter ljubljansko Galerijo P74.
Dabernig je častni član Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo. Živi na Dunaju.

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka: Film na oko: Nočna obzorja

18:00 Grajski biki, Jože Pogačnik, Slovenija (Jugoslavija), 1967, 35 mm, 1.66, čb, 84'

Peter je ušel iz mladinskega vzgojnega doma v zanemarjeni graščini, da bi obiskal staro mamo, toda policija ga pripelje nazaj in upravnik doma ga takoj ukaže zapreti v temnico. Ko se čez nekaj dni vrne v skupinsko spalnico, ga hočejo nekateri gojenci pretepsti, ker so bili zaradi njegovega pobega tudi oni kaznovani … »Črni film« o mladostnem prestopništvu.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem filma Jožetom Pogačnikom.

21:30 Peklenski asfalt (Two-Lane Blacktop), Monte Hellman, ZDA, 1971, 35 mm, 2.35, barvni, 102', svp James

Taylor je Šofer. Dennis Wilson je Mehanik. Laurie Bird je Punca. Warren Oates je GTO. Peklenski asfalt je Film. Ultimativni ameriški film ceste.
»Peklenski asfalt je predvsem film, ki gre s svojo idejo do konca. In to je redkost na tem svetu; popolnoma iskren film.« Richard Linklater

 

Kinodvor:

17:00 45 let (45 Years), Andrew Haigh, Velika Britanija, 2015, DCP, 93'

Tiho ganljiva zgodba o krhkosti ljubezni in zakona je Charlotte Rampling in Tomu Courtenayju prinesla nagradi za najboljša igralca na zadnjem Berlinalu.

18:45 Nova prijateljica (Une nouvelle amie), François Ozon, Francija, 2014, DCP, 108'

François Ozon se po nizu nedavnih uspešnic (V hiši, Mlada in lepa) v svobodni priredbi kratke zgodbe britanske kraljice kriminalk Ruth Rendell ponovno loteva človekovih skrivnih strasti in transgresij ter vprašanj identitete, drugačnosti in predsodkov.

21:00 45 let (45 Years), Andrew Haigh, Velika Britanija, 2015, DCP, 93'

Mala dvorana:

17:45 Ljubezenska odiseja (Ljubavna odiseja / Happily Ever After), Tatjana Božić, Hrvaška / Nizozemska, 2014, DCP, 83'

19:45 Zgodbe iz sekreta, Gregor Andolšek, Tijana Zinajić, Slovenija, 2014, DCP, 62'

Leta 1991 so trije najstniki na WC­ju nočnega kluba K4 zapisali: "Pesnik, Azra, Jurček za vedno!" Ljubljana leta 2013, trije 35-letniki, tri zgodbe iz sekreta. Uspešna umetnica Azra, ko je sama, joče. Bodoči oče Jurček noče biti gej. Pesnik ne ve, ali bi taval ali ne. Film je bežen pogled v njihova življenja.

21:15 Prihajamo v miru (We Come as Friends), Hubert Sauper, Francija / Avstrija, 2014, DCP, 109'

 

Komuna:

18:30 Sprehod po gozdu (A Walk in the Woods), komična pustolovščina, Ken Kwapis , ZDA

20:30 Everest, pustolovska drama, Baltasar Kormákur, ZDA, Velika Britanija