Ker je danes prva nedelja v mesecu, je vstop v stalno zbirko Narodne galerije prost. Danes se tam lahko zadržujete med 10. in 18. uro, na ogled pa so naslednje razstave:

🎨 Stalna zbirka umetnosti na Slovenskem (prost vstop)
Zbirka je zasnovana bolj ali manj kronološko in obravnava umetnostnozgodovinske tematike. Tako kot prej, tudi zdaj sledimo razvoju realizma, vzponu in izzvenevanju impresionizma, pregledu umetnosti v času med obema vojnama in zaključimo z najpomembnejšimi predstavniki predvojne generacije, ki je bila aktivna še po letu 1945. Nova postavitev vključuje 161 slik, 42 plastik, 20 fotografij in eno delo na papirju.

🎨 Stalna zbirka del slikarja Zorana Mušiča (prost vstop)
Zoran Mušič (Bukovica, 1909 – Benetke, 2005) je prvi modernistični slovenski umetnik, ki se je uveljavil tudi na Zahodu. Kot slikarski, grafični in risarski mojster je večino svojega zrelega življenja preživel med Benetkami in Parizom. Slikal je predvsem krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, drevesa, vedute Benetk, dvojne portrete z ženo Ido in pretresljive starostne avtoportrete. Motive je ves čas navezoval na Kras in na kraške prizore. Svetovno prepoznavnost je dosegel s ciklom Nismo poslednji, v katerem je prek svoje lastne izkušnje podoživel prizore iz koncentracijskega taborišča Dachau.

🎨 Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu (občasna razstava, podaljšana do 21. februarja 2021, obvezna predhodna najava na 01 24 15 424)
Galerija slik Praškega gradu (Obrazárna Pražského hradu) sodi med redke primere umetniških zbirk v Evropi, ki kontinuirano obstajajo že vrsto stoletij vse do danes. V njen obstoj in usodo so se vidno vtisnili dramatični dogodki češke in evropske zgodovine. Cesar Rudolf II. je veljal za strastnega zbiratelja, toda njegov cilj ni bilo neskončno kopičenje izjemnih, zanimivih, kurioznih ali bizarnih objektov. Cenil in zanimalo ga je vse, kar sta ustvarila narava in človek z iznajdljivostjo svojega duha na področju umetnosti in obrtništva, s čimer so se ukvarjali umetniki in znanstveniki, zbrani na njegovem dvoru. V času Rudolfovega vladanja je Praga drugič v svojem obstoju postala metropola Svetega rimskega cesarstva in "Meka znanosti in umetnosti". Njegova galerija, v kateri je bilo približno 3000 slik, in zbirke v t. i. Kunstkammer, kabinetu umetnin, niso bile namenjene občudovanju javnosti, temveč tistim, ki so znali ceniti njihove kvalitete in izkoristiti njihov nauk.

V skladu z epidemiološkimi ukrepi je število obiskovalcev v razstavnih prostorih omejeno.

Sej veste... baza slovenskih filmov pa to...