NE čakaj na sredo...
AT Rog, dvorišče, ob 18:00: Javna skupščina Obrambe ROGa #2
Metelkova:
[A] infoshop ob 19:00: veganska večerja
Muska izven:
Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Simfonični orkester RTV Slovenija Kromatika 9
Dirigent: Francesc Prat, solist: Nikola Pajanović, violina
Program:
Vito Žuraj, Stand up, za simfonični orkester
Peter I. Čajkovski, Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35
*
Claude Debussy, Mala suita, L. 6
Maurice Ravel, Moja mati Gos: pet otroških skladb, suita
Katalonski dirigent in skladatelj Francesc Prat se posveča raznovrstnemu repertoarju s posebnim poudarkom na glasbi 20. in 21. stoletja. To ga je pripeljalo do sodelovanja z znamenitim ansamblom Phoenix iz Basla. Zdaj deluje kot dirigent v Kraljevem gledališču v Madridu ter Velikem licejskem gledališču v Barceloni.
Nadarjeni mladi violinist Nikola Pajanović je študent tretjega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani. Je prejemnik Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (2015) in štipendist Mestne občine Ljubljana. Letos je na Temsigu dosegel zlato plaketo, se uvrstil v polfinale Mednarodnega tekmovanja violinistov Yehudija Menuhina in tudi zmagal na izboru za slovenskega predstavnika na tekmovanju Evrovizijskih mladih glasbenikov. Spoznali ga bomo kot interpreta zahtevnega, a očarljivega Violinskega koncerta Čajkovskega.
Spored se bo sicer začel z delom Vita Žuraja, enega izmed dandanes najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, ki si je prislužil tudi mednarodno priznanje. Po študiju na ljubljanski akademiji se je izpopolnjeval pri Lotharju Viogtländerju v Dresdnu in Wolfgangu Rihmu v Karlsruheju. Stand up je napisal za otvoritveno sezono (2017/18) nove hamburške Filharmonije na Labi, v kateri je dirigiral tudi svoj lastni portretni koncert v izvedbi zasedbe Ensemble Modern. Francoska priboljška, Debussyjevo Malo suito in Ravelovo prikupno suito za otroke Moja mati Gos, napisani prvotno za klavir štiriročno, smo prihranili za konec koncerta – in tudi sezone.
Vstopnina: 8, 11, 15, 19, 6* EUR
Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Kjartan and the Het Hat Club
Kjartan Code (US), glas, bas in violina
Valentin Mocsári (FR), saksofon in tolkala
Bitó János (HU), harmonika
Isaac Misri (US), kitara in tambura
Gábor Takács (HU), kitara
Mednarodna potujoča Balkan folk in Gypsy jazz zasedba Kjartan and the Hét Hat Club je bila ustanovljena pred tremi leti v Budimpešti, ob naključnem srečanju potujočih glasbenikov, ki si, kot so ugotovili, delijo strast do istih glasbenih zvrsti. Zasedba igra tradicionalno in tradicionalno navdahnjeno madžarsko, romunsko, bolgarsko ter turško vokalno in inštrumentalno folk glasbo, pa tudi nadvse energičen Gypsy Jazz v klasičnem stilu. Od ustanovitve dalje redno koncertirajo, nastopajo na plesih, porokah, festivalih po Evropi in ZDA. Na potovanju po Balkanu in Kavkazu pa so preučevali lokalno glasbo vaških muzikantov.
Sledil bo Celični jam.
Brez vstopnine
Seattle ob Sotli:
Klub Metulj ob 20:00: Le Singe Blanc {Fra} & Don Vito {Ger}
Teater, razstave, predavanja...:
SNG Drama:
Veliki oder ob 19:00: Tatovi
Tatovi (2010) so eden od vrhuncev sodobne nemške dramatike. Krstni uprizoritvi v berlinskem Deutsches Theatru so sledile mnoge širom po svetu, naša pa bo prva predstavitev slovite avtorice na slovenskih odrih. Dea Loher v Tatovih z izostrenim dramaturškim občutkom prepleta fragmentarne zgodbe dvanajstih dramskih oseb, ki si v posameznih prizorih v različnih kombinacijah in odnosih tudi prekrižajo pot. Mikrokozmos vsake od njih postane del kompleksne mreže medsebojnih odnosov, ki ustvarjajo svojevrstno tragikomično panoramo ljudi našega časa.
Igra prikazuje številne drobne dogodke, mimobežne situacije in zaplete dolgoletnih parov: Finn se neko jutro zbudi in se zave, da noče več vstati, njegova sestra Linda je videla volka, a ne ve, s kom bi spregovorila o tem, njun oče Erwin mora na operacijo sive mrene, a bi se raje pogovarjal o vremenu ali zvezdah. Moniki Tomason ponudijo v službi napredovanje, a pod pogojem, da bo odslej delala v tujini. Gospod in Gospa Schmidt imata občutek, da ju obiskuje neka žival, ki pušča sledove, a je nikoli ne vidita. Mira je noseča, noče imeti tega otroka, a želi ostati skupaj z otrokovim očetom Josefom. Josef si želi otroka in se odloči, da bo rešil Mirino težavo. Irin mož je izginil iz hotelske sobe in policist Tomas dela zapisnik o tem. Gabi je komajda ušla Rainerjevemu napadu in sprašuje policista, ali lahko prijavi napad šele pozneje, če bi jo spet napadel.
Tatovi izpričajo zgodbe krhkih usod, nerazložljivih dejanj in kompleksne mešanice čustev na mejah razuma ter odprejo premislek o vsakdanu sodobnega posameznika.
Gledališče Glej ob 20:00: Psiho
Nova avtorska predstava Jaše Kocelija, za katero je besedilo napisal Davorin Lenko. Psiha so med drugim navdihnili film in roman Ameriški psiho, liki in dela Teda Bundyja, Metoda Trobca in nekaterih drugih serijskih morilcev. In seveda bolestna lepota slovenske glasbe iz osemdesetih. In kaj potrebujete vi, da postanete Psiho?
Vstopnina: 10EUR, 7EUR (študenti, upokojenci, dijaki)
10KA klub smeha ob 21:00: Poletna 10ka v Tobačni #15 / 10 - 100
Stand up
- - -
Ulična galerija ob 17:00: Primož Zorko: I Won’t Complain / Ne bom tarnal
Tematska razstava
Brez vstopnine
Knjižnica Prežihov Voranc ob 18:00: Živa Agrež: Čar Provanse
Živa Agrež se zadnjih petnajst let intenzivno, raziskovalno in predano posveča slikarstvu. Ustvarja v ciklih, ki se motivno razlikujejo. Večina slik iz njenega sedmega cikla Čar Provanse je nastala med letoma 2016 in 2018. Pestro dogajanje na slikovnih poljih vselej zazveni v ravnovesju, saj ima avtorica globoko v sebi zakodirana pravila likovne igre in izostren estetski občutek.
Brez vstopnine
Slovenski gledališki inštitut ob 18:00: Maks Kavčič. Predstavitev monografije in razstava
Predstavitev monografije in odprtje razstave
Predstavitev monografije o življenju in delu slikarja in odprtje razstave Maks Kavčič – pisava v prostoru, v okviru spremljevalnega programa ob razstavi Prostor v prostoru: Scenografija na Slovenskem do leta 1991.
Brez vstopnine
SKC Danilo Kiš ob 18:00: Predavanje Erika Valenčiča
Eden najbolj izpostavljenih slovenskih novinarjev in najboljših poznavalcev geopolitičnih razmer in dogajanja na Bližnjem vzhodu bo vnovič gost Srbskega kulturnega centra v okviru projekta #ManjšineNaMreži.
Predavanje Erika Valenčiča bo temeljilo na njegovih lastnih izkušnjah, ki so ga vodile skozi leta. Udeležencem bo podajal odgovore na nekatera ključna vprašanja, kot so: kje so meje med slabim in dobrim novinarstvom? Kaj definira dobrega novinarja oziroma novinarko? Kako opravljati intervjuje? Kako opravljati preiskovalno novinarstvo? In v končni fazi - kako se soočiti z različnimi pritiski na novinarsko delo?
Brez vstopnine
Hostel Celica ob 19:00: Jaka Ivančič: Doživeta Slovenija II
Fotografska razstava
Jaka Ivančič je slovenski fotograf iz Kopra. Leta 2016 in 2017 je bil uvrščen na lestvico TOP 10 najboljših krajinskih fotografov na Instagramu, ki jo vsako leto sestavlja IgSlovenija. Leta 2018 pa se je na omenjeni lestvici uvrstil na sam vrh. S samostojno fotografsko razstavo "Salted With Love", kjer je predstavil kulinariko Istre in Krasa, je razstavljal v slovenskem paviljonu na svetovni razstavi Expo Milano 2015. Njegova razstava "Doživeta Istra", ki je bila premierno na ogled v Koprskem pokrajinskem muzeju maja 2017, se je za tem preselila tudi v rusko prestolnico, kje julija in avgusta gostovala v muzeju Moskve "Museum of Moscow". Junija leta 2018 je razširjena različica razstave naslovljena "Doživeta Slovenija" gostila tudi na Nizozemskem v Haagu. Veliko njegovih fotografij je bilo v preteklih letih objavljenih v National Geographicu. Njegovo fotografijo zasneženega Blejskega jezera je National Geographic uvrstil na seznam 50 najlepših krajinskih fotografij leta 2018. Istega leta je bil uvrščen na 7. mesto seznama Oneyeland World’s TOP 10 Landscape photographers 2018. Že več let redno sodeluje s Slovensko turistično organizacijo in lokalnimi turističnimi združenji. V začetku leta 2019 so ga razglasili za ambasadorja na novo ustanovljenega Krajinskega parka Debeli rtič.
Brez vstopnine
Atelje Galerija ob 19:00: The Masquerade of Life / Maškarada življenja
Vabimo vas na otvoritev razstave akademske ilustratorke Nee Likar z naslovom THE MASQUERADE OF LIFE / MAŠKARADA ŽIVLJENJA. Otvoritev razstave bo v četrtek, 4. junija 2019 ob 19. uri, v Atelje Galeriji na Gallusovem nabrežju 29 v Ljubljani.
Brez vstopnine
Vodnikova domačija Šiška ob 19:30: 60/100 Leona Magdalenca
Predstavitev knjige
100 tekstov za 60 let
60 kolumen, 30 komentarjev in 10 skic
Na obisk prihaja Leon Magdalenc, avtor sveže izdane knjige 60/100 (Založba Totaliteta). V knjigi je med več kot 1000 kolumnami, ki jih je zadnjih devetnajst let pod različnimi psevdonimi in pravim imenom objavljal v Dnevniku, jih je izbral 60, ki se mu zdijo, da zdržijo preizkus časa. Dodal jim je 30 na novo spisanih komentarjev in deset skic, v katerih je opisal stvari, ki jih najraje počne. Od Radia Študent, skozi Studio City, prek dela v različnih agencijah za stike z javnostmi in v svojih zapisih se ves čas ukvarja z vprašanjem, kaj je bilo prav povedano in kaj ne.
Knjigo je ob avtorjevi 60. obletnici obarval in opremil oblikovalec Boštjan Botas Kenda, ki je med besedila umestil posnetke izvirnih časopisnih postavitev in rokopisne skice avtorjevih zapisov, ki ponazarjajo strukturiran miselni proces pred nastankom vsakega besedila.
Na vrtu domačije se bo z avtorjem pogovorjala Jedrt Jež Furlan.
Brez vstopnine
Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Izbrisana zgodovina in prepovedana prihodnost ženskega dela – Anamarija Šiša (predavanje)
»Vsak feminizem je praksa genealogije, ampak hkrati tudi skrunitve – toliko tehničnega znanja je bilo zakopanega, njegove praktikantke pa eliminirane, da mora post-kiberfeminizem sodelovati v izkopavanju, kodiranju in dekodiranju podatkovnih trupel, zakopanih v mokrih zemeljskih tleh in vozliščih podvodnih komunikacijskih kablov«. Bogna M. Konior
Meredith Hay se v knjigi Daughters of Alchemy loti zakopane zgodovine delovanja žensk na področju znanosti v času renesančne Italije. Popisati delo žensk, kot so bile Caterina Sforza, Moderata Fonte, Lucrezia Marinella in Margherita Sarrocchi, ki so veliko prispevale k razvoju medicine, alkimije in astronomije, je bila zanjo, zaradi nedostopnosti in pomanjkanja gradiva, izjemno težka naloga. Danes popisovanje in sistematizacija dela žensk ni več tako zahtevna naloga (čeprav bo, zaradi propadanja ustaljenih načinov urejanja informacij, ki zdaj kapljajo čez robove člankov, knjig in preko meja starih disciplin, čedalje zahtevnejša), vendar se samo delo žensk srečuje s podobnimi težavami, kot se je v 16. in 17. stoletju. Delo žensk, ne glede na to, ali gre za znanstveno, teoretsko, feministično, seksualno, gospodinjsko ali kakšno drugo delo, namreč še vedno ostaja spregledano oziroma ignorirano. Kot piše Hay: »Niso ženske tiste, ki manjkajo na sliki, temveč smo mi tisti, ki moramo prilagoditi objektiv, da jih zaznamo. Gre za širjenje našega fokusa«. Tem spoznanjem navkljub še nismo prišli do točke, kjer bi upoštevali delo, ki so ga ženske opravile na področju feministične teorije, ko so oblikovale določene definicije in koncepte, ključne za razumevanje tako življenja žensk kot tudi delovanja družbe nasploh.
Fokus predavanja bo torej delo žensk, v dvojnem pomenu. Obravnavala bom aktualna feministična teoretska besedila, ki se ukvarjajo z različnimi oblikami ženskega dela. Spodaj označene/tagane avtorice se namreč aktivno ukvarjajo z demistifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo ženske, in vztrajajo na tem, da moramo dejavnosti (in ne samo plačane dejavnosti) kot so seksualno ali gestacijsko delo, definirati kot delo. Vzpostavljajo temelje, na podlagi katerih lahko določena znanja in koncepti postanejo splošno razširjeni ali vsaj dostopni ženskam, ki jih zadevajo. Namen prepoznavanja in natančnega definiranja teh oblik ženskega dela je, z njihovimi besedami, redefinicija družbene reprodukcije, reproduktivnih pravic, nuklearne družine in dela nasploh.
Ker je zgodovina pokazala, da ne glede na ves trud žensko delo (v vseh oblikah) nenehno ostaja na marginah, razumljeno kot dopolnilno delo moških, ali popolnoma ignorirano, se bom potrudila korenine del teh avtoric zasaditi v prostor slovenskega teoretskega kanona.
Predavanje je del cikla »Feminizem danes«, ki ga organizirajo Katja Čičigoj, Klara Otorepec in Jasmina Založnik v sodelovanju s KUD-om Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana.
Anamarija Šiša je mlada raziskovalka na Katedri za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede, sodelavka Radia Študent in migrantka.
Bežeče sličice!!!
Kinoteka:
19:00 Večer SFA: Filmi Zdravka Barišiča, dobitnika nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo
Filmi Zdravka Barišiča
Individualist, Zdravko Barišič, Slovenija (Jugoslavija), 1990, 16mm, 1.37, barvni, 1'55''
Pisani fižolčki živijo vsakdanje življenje, dokler jih ne pokliče glas vojaške trobente.
Asimilacija, Zdravko Barišič, Slovenija (Jugoslavija), 1990, 35mm, 1.37, barvni, 1'55''
Raznobarvni fižolčki stojijo na nasprotnih straneh meje. Ko se oplodijo in zrastejo, jih skuhajo kot stročji fižol.
Pot, Zdravko Barišič, Slovenija (Jugoslavija), 1986, 35mm, 1.37, barvni, 2'
Potovanje skozi civilizacijo, ki jo simbolizirajo prometni znaki in objekti ob cesti.
My first cut, Zdravko Barišič, Slovenija, 1999, 35mm, 1.37, barvni, 2'
Avdio-vizualna improvizacija besed, slik in zvokov, kratka metafora o režiserju, ki snema svoj prvi "rez".
Made in Ex-YU, Zdravko Barišič, Slovenija, 1992, 35mm, 1.37, barvni, 2'
Film zasmehuje vse posredne in neposredne krivce za krvave dogodke v Bosni.
Prilagajanje, Zdravko Barišič, Slovenija (Jugoslavija), 1986, 35mm, 1.37, barvni, 1'30''
Lastovke zaradi poka odletijo z žice, se zopet vrnejo in se ob vse glasnejšem pokanju strnejo v jato. Ko nevarnost mine in se oglasijo zvonovi, se spet vedejo kot običajno.
Disident, Zdravko Barišič, Slovenija, 1992, digitalni format, barvni, 6'
Disident je fižolček, ki ima drugačen pogled na svet, in oblast "fižolije" ga v interesu sistema obsodi na smrt. Zakopljejo ga v zemljo, kar se izkaže za napako. Spomladi iz fižolčka zraste stročji fižol in z njim nešteto novih disidentov.
Akademija, Zdravko Barišič, Slovenija (Jugoslavija), 1989, 35mm, 1.37, barvni, 3'50''
Kanarček hodi na glasbeno akademijo in čudovito poje. Vrabci ga ljubosumno poslušajo in se naposled dogovorijo, da se bo tudi eden izmed njih vpisal v glasbeno šolo. Na vajah vrabec ne more peti, saj zna samo čivkati. A nekdo, ki misli drugače, priredi akademijo, na kateri je solist kanarček, spremljevalni vokali pa so vrabci.
Balkanska ruleta, Zdravko Barišič, Slovenija, 1997, 35mm, 1.37, barvni, 2'36''
Film v treh kadrih o prirejeni različici ruske rulete z vsemi šestimi naboji v revolverju. Prvi in zadnji kader od zgoraj prikazujeta mizo, na katero po strelu pade eden izmed obeh udeležencev. Režiser tako s skromnimi sredstvi govori o težavah, tegobah in ranah Balkana, ki so bile takrat kronološko sicer bližje neslavni vojni, a tudi danes niso nič manj aktualne.
Oblast, Zdravko Barišič, Slovenija (Jugoslavija), 1987, 35mm, 1.37, barvni, 2'30''
Film prikazuje idejo nihilizma totalitarne oblasti, ki z izničevanjem oziroma izključevanjem zgodovine in sedanjosti sebe uveljavlja kot absolutno in samozadostno, kar poudarja učinkovito in aktualno misel, da noben totalitarizem oblasti ne more voditi v civilizirano družbo. To potrdi s tem, ko se nam končno tudi predstavi.
Hop, Skip & Jump, Srdjan Vuletić (soscenarist Zdravko Barišič), Slovenija/BiH, 1999, 35mm, 1.85, barvni, 16'07''
Podobe groze, podobe smrti, podobe v vojni uničene Bosne so pretresle svet. Sčasoma bodo uničene zgradbe spet zgradili, a mrtvi bodo ostali mrtvi. Groza se bo počasi in nepričakovano preselila v duše živih. O igri z ostrostrelci v obleganem Sarajevu.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
Kinodvor:
16:45 Ljubljeni (Benzinho), Gustavo Pizzi / Brazilija, Urugvaj / 2018 / 98'
Globoko intimna in hkrati univerzalna oda materinstvu nas odpelje v kaotično, a topline in humorja polno vsakdanjost brazilske družine.
19:00 Preporod (First Reformed), Paul Schrader / ZDA / 2017 / 113'
Kalvinistično neizprosno, vsega odvečnega obtesano eksistencialno dramo z okoljevarstvenim nabojem, v kateri skuša razrvani duhovnik svojemu življenju vrniti smisel, so mnogi razglasili za najboljši film Paula Schraderja, znanega tudi kot scenarista Scorsesejevega Taksista.
21:30 Stotnik (Der Hauptmann), Robert Schwentke / Nemčija, Poljska, Francija / 2017 / 118'
Groteskna, stilizirana, a na resnične dogodke oprta in z drobci črno črnega humorja posuta vojna drama je alegorija koruptivne narave moči, v kateri preprosta uniforma iz vojnega dezerterja potegne na dan morilsko pošast.
Mala dvorana:
18:00 Stoletje sanj, Ven Jemeršić / Slovenija / 2019 / 86'
Stoletje sanj je celovečerni dokumentarec o slovenskem izumitelju Petru Florjančiču, ki je pred kratkim praznoval sto let. V njem Peter z lastnimi besedami opisuje življenje, ki je – tako pravi sam – napeto kot Hitchcockovi filmi.
Dodaj komentar
Komentiraj