PREZGODI

Kinodvor

Dvorana // 13.00 // Belo se pere na devetdeset

Marko Naberšnik / Slovenija, Srbija, Severna Makedonija, Italija, Črna gora, Hrvaška / 2025 / 144 min / slovenščina

Filmska upodobitev istoimenske knjižne uspešnice Bronje Žakelj, v kateri je pisateljica opisala lastno življenjsko zgodbo. Film, ki nas prestavi v Ljubljano osemdesetih let, je ganljiva, duhovita in navdihujoča pripoved o odraščanju, izgubi in preživetju.

Dvorana // 16.40 // Oče mati sestra brat

Jim Jarmusch / ZDA, Irska, Francija / 2025 / 110 min / angleščina

Tri zgodbe, včasih smešne, drugič žalostne, o odnosu med starši in njihovimi odraslimi otroki. »Antiakcijski film« Jima Jarmuscha je prejel zlatega leva v Benetkah.

Kosovelova dvorana, Cankarjev dom // 17.00 // Veličastni Marty

Brata Safdie sta se po filmu Nebrušeni diamanti (Uncut Gems, 2019) kreativno razšla, zdaj vsak ustvarja po svoje. Josh Safdie za razliko od mlajšega brata Bennyja vztraja v njuni prepoznavni ikonografiji, polni maničnih newyorških zgub, moralno spornih manipulatorjev in zaslepljencev, ki sanjajo o velikem preboju, slavi in denarju. Takšen lik je karizmatični Marty Mauser, mali vseznalec, ki se preživlja iz rok v usta, zavrača stabilnost (tako v službi kot v razmerjih) in sanja o karieri profesionalnega igralca namiznega tenisa, ki v Aziji na začetku petdesetih let 20. stoletja postaja »velika stvar«, v ZDA pa še išče prve vplivne podpornike. V svojem velikem načrtu Marty krši obljube, se zadolžuje, sklepa sumljiva poznanstva in se izogiba resnejšim romantičnim razmerjem. Vse karte stavi na prihajajoče svetovno prvenstvo v Tokiu, kjer ga čaka nepremagljivi lokalni šampion Endo. Film je navdihnil legendarni igralec namiznega tenisa, Marty Reisman. 

Pošta // 17.00 // Manifest

Septembra 1995 je The Washington Post objavil besedilo z naslovom Industrijska družba in njena prihodnost, manifest, podpisan s kratico F. C. – Freedom Club. Kot se je kmalu izkazalo, je bil ta klub svobode posameznik, Ted Kaczynski, ki ga je Amerika in tudi lep kos sveta v desetletju in pol pred tem poznala pod šifro Unabomber. Manifest bi v drugačnih okoliščinah prebralo nekaj deset bralk in bralcev, zaradi razvpitosti njegovega avtorja, še danes najbolj znanega ameriškega terorista, pa je tako rekoč v trenutku dobil kultni status. Pa je avtorjeva kontroverznost res edini razlog za to, da je tekst zanimiv? Tudi ko ga beremo po treh desetletjih, se misel morilskega bombaškega norca zdi vse prej kot nora. Kozmetične reforme sistema ne morejo dohajati nebrzdanega napredka tehnologije in posledic, ki jih ima ta razvoj za človeško žival, zato vse to od nas zahteva bolj poglobljen premislek o temeljih naše družbene resničnosti. Ne samo premislek, tudi dejanja. Ali nas res lahko zbudijo samo še bombe? Odgovor matematičnega genija, morilca, vizionarja, zločinca, amaterskega pozavnista in mojstra taktike je jasen. Gozdni človek po imenu TED je povedal vse. Kaj lahko k temu dodamo me_i?

PREPOZN

I.  DRUGO

Pošta // 18.30 // O tehnologiji

Z Andrejo Slameršek, profesorico kemije in biologije, naravovarstvenico, aktivistko in predsednico Društva za preučevanje rib Slovenije, ter programerjem in analitikom družbenih omrežij Markom Plahuto bomo v senci predstave Manifest na sodobne digitalne tehnologije pogledale_i z dveh nasprotnih koncev hkrati. Na eni strani nas bo zanimala njihova končna podoba, ki se izriše na naših črnih ogledalih, na drugi pa točka, ko se dotaknejo svojega »nasprotja«, podstati – narave. Govorile_i pa ne bomo samo o tehnologiji, temveč tudi o bojih, ki jih prinaša, in tistih, ki jo odnašajo. Pogovor bo vodil filozof, sociolog kulture, ulični tehnolog in digitalni humanist Filip Dobranić.

SNG Drama // 19.30 // Zdravnica

Z Zdravnico (2019) je Robert Icke preoblikoval igro Arthurja Schnitzlerja Profesor Bernhardi (1912), njenega protagonista spremenil v protagonistko ter njen problem poglobil s prestavitvijo v sodobnost. Poleg Schnitzlerjeve kritičnosti do dunajskega antisemitizma vpeljuje Icke vrsto novih motivov: toksičnost javnega mnenja, usmerjanega prek družbenih medijev, cenenih časopisov, TV-soočanj; zlorabo zasebnega v javni sferi, agresivnost nekaterih identitetnih politik, vztrajnost navidez preseženih normativov – a tudi profesionalne etike ne pusti neomadeževane.

II.  KINOKINOKINO

Kinodvor

Mala dvorana // 18.00 // Novi sošolci

Toni Cahunek / Slovenija / 2025 / 89 min / slovenščina, angleščina, albanščina, podnapisi

Slovensko gospodarstvo se zanaša na delavce iz Kosova, toda kako družba sprejema njihove otroke? Dokumentarec spremlja štiri albansko govoreče učence iz Kosova, ki se spopadajo s slovenskim šolskim sistemom.

Mala dvorana // 20.00 // Fiume o morte!

Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov. 

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana // 19.00 // OHO Film

V Sloveniji je med letoma 1965 in 1971 delovalo avantgardno umetniško gibanje OHO, ki še danes navdihuje številne umetnike. OHO velja za enega najzanimivejših, najkompleksnejših in najpomembnejših primerov povojne avantgardne umetnosti v Srednji in Vzhodni Evropi. Bili so med prvimi umetniki iz Vzhodne Evrope, ki so razstavljali v newyorškem Muzeju moderne umetnosti MoMA. Po tem velikem uspehu je leta 1971 skupina prenehala obstajati. Dokumentarni film o gibanju in skupini OHO prvič celovito predstavi ta navdihujoči fenomen prepletanja umetnosti in življenja ter hkrati raziskuje, kaj nam lahko njihove ideje ponudijo za današnji čas.