Metelkova:

 

Klub Gromka ob 21:00: Giljotina: THE SIKNOTES (UK) + MT. BLANC (SLO) >> DIY party punk meets hc/punk/sludge

 

Menza pri koritu ob 21:15: 108. Mlade rime najbolj rokenrol pesniški večer ta hip v Republiki Sloveniji in njeni širši regiji. Prijavite se ! Vstop prost!

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: PulaP Reggae Station ponovno med nami. Projekt in radijska oddaja sta nastali konec leta 2010 s ciljem razširjanja reggae in dancehall kulture na naših prostorih, pa tudi širše. Oddajo vodijo Hot Steppa, Fyah Steppa in Boki, za selekcijo in uredniško delo oddaje pa sta odgovorna selektorja DJ Sinke in Shugaman.

 

Glasba izven:

 

Klub ZOO ob 20:00: Jazz ponedeljek: Uroš Perić, Primož Grašič, Ratko Divjak, Mladen Melanšek

ZASEDBA:

Uroš Perić - klaviature

Primož Grašič - kitara

Ratko Divjak - bobni

Mladen Melanšek - bas

Koncert je brezplačen.

 

Teater, fotografija, predavanja...:

 

Mali oder LGL ob 18:00: Zvezdica Zaspanka, razprodano

Zvezdica Zaspanka – radijska igra, slikanica, film in lutkovna predstava – je poetična zgodba o ljubezni in srčnosti. Pripoveduje o zaspani zvezdici, ki z zamujanjem v službo na nebu povzroča veliko zmedo. Boter Meseček jo za kazen pošlje na zem

Zvezdica Zaspanka – radijska igra, slikanica, film in lutkovna predstava – je poetična zgodba o ljubezni in srčnosti. Pripoveduje o zaspani zvezdici, ki z zamujanjem v službo na nebu povzroča veliko zmedo. Boter Meseček jo za kazen pošlje na zemljo, tam pa živi strašni razbojnik Ceferin, ki ima kamen namesto srca.

Zvezdica Zaspanka je na lutkovnem odru je oživela leta 1955. Leta pa 1972 je v lutkovni delavnici izbruhnil požar in zvezdica Zaspanka je zares odšla med zvezde. Preživela je le njena dvojnica, ki danes domuje v lutkovnem muzeju Sergeja Obrazcova v Moskvi. Leta 2008 je Lutkovno gledališče Ljubljana predstavo po skicah slikarke Mare Kralj oživilo. 

Lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka je del muzejskega programa Lutkoteka, ki je namenjen oživljanju najstarejših lutkovnih predstav.

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 20:00: Hinkemann

Zagrebačko kazalište mladih

Prevajalec Boris Perić
Režiser Igor Vuk Torbica
Dramaturginja Katarina Pejović
Scenograf Branko Hojnik
Kostumografinja Doris Kristić
Oblikovalka odrskega giba Blaženka Kovač Carić
Skladatelja Nenad in Alan Sinkauz
Oblikovalec luči Aleksandar Čavlek

Igrajo
Rakan Rushaidat
Mia Biondić
Ozren Grabarić
Frano Mašković
Doris Šarić Kukuljica
Milica Manojlović
Dado Ćosić
Jasmin Telalović
Petar Leventić
Milivoj Beader
Vedran Živolić
Marica Vidušić Vrdoljak
Nađa Perišić Radović

Ernst Toller je pisal Hinkemanna v letih 1921 in 1922, med petletno zaporno kaznijo zaradi sodelovanja pri nemški novembrski revoluciji in v vladi Sovjetske republike Bavarske. Podnaslovil ga je kot tragedijo, saj obravnava neizbežen in nerazrešljiv konflikt. Naslov drame izhaja iz nemškega glagola hinken (šepati) in je priimek vojnega veterana Eugena Hinkemanna, ki so mu v vojni odstrelili spol. Igro je Toller posvetil vsem proletarcem sveta.

Dramaturginja uprizoritve Katarina Pejović interpretira Hinkemanna kot dramo, ki nas nagovarja prav z vsakodnevnim soočanjem z izzivi in preprekami. "Če smo vsaj nekoliko odprti za lastno srce teme, vemo, kako utegne biti to soočanje težko. Zdržati v času, trajati v prostoru. In pogosto, prepogosto vidimo, kako se ljudje zlomijo. Včasih jim uspe, da si opomorejo in nadaljujejo. Včasih ne. Kdaj se človek zlomi do te mere, da si ne opomore več? Tu je Ernst Toller, tu je Eugen Hinkemann, tu smo mi, Tollerjevi in Hinkemannovi nasledniki."

Hinkemanna je po Tollerjevi tragediji Nemški Hinkemann postavil na oder Zagrebškega kazališta mladih srbski režiser mlajše generacije Igor Vuk Torbica. Groteskno in vznemirljivo uprizoritev je Nataša Govedić v kritiki označila kot "izvedeno poezijo, blizu tako ekspresionističnemu kriku kot radikalni postmoderni skepsi", ki je ne gre zamuditi.

Drama Kavarna ob 22:30: Pogovor z ustvarjalci Hinkemanna

Pogovor bosta vodila Nina Ivanišin in Klemen Janežič

 

MGL (Veliki oder) ob 19:30: 3 zime

3 zime so rafinirana in ganljiva saga o družini Kos in njeni zaznamovanosti z zgodovino. Zime so res tri: 1945, 1990 in 2011. Ključni dogodki se navezujejo na konec avstro-ogrske monarhije in segajo preko vzpona in padca komunizma do tranzicije, demokracije in vstopa v Evropsko skupnost. Dogajanje spremljamo skozi usode štirih generacij žensk, ki so v povsem različnih svetovih odraščale v isti zagrebški z bršljanom obrasli hiši, nekoč razkošni vili, zgrajeni še v času monarhije, kasneje pa nacionalizirani in razdeljeni. Klobčič se začne odmotavati leta 2011, ko se zaradi Lucijine poroke v hiši zbere vsa družina in izve, da naj bi Lucijin ženin, novodobni bogataš sumljivih poslov, hišo odkupil. Avtorica z izjemno toplino in naklonjenostjo odstira življenja vseh članov družine predvsem z ženske perspektive. Ženske, z vsako generacijo bolj neodvisne in izobražene, so gonilna sila rodbine. Z veliko požrtvovalnostjo, pogumom in nezlomljivo voljo kljubujejo vsem preizkušnjam, ki se jim postavljajo na pot. Prilagajajo se, se upirajo, prepirajo, ljubijo in sovražijo. In ob vsem tem rastejo ter svoje izkušnje in modrost prenašajo na svoje hčere.

Igra je sveža, do potankosti premišljena in kar utripa od življenja. Dogodkom ne sledimo kronološko, temveč nenehno preskakujemo v času naprej in nazaj: v leto konca druge svetovne vojne, v čas tik pred razpadom Jugoslavije in pred začetkom krvave balkanske morije pa spet v današnji turbokapitalistični svet. Zgodovinska dejstva so brez odvečnih pojasnjevanj jasno podana skozi doživljanje posameznikov. Drobni namigi in na pol odstrte skrivnosti v posameznih prizorih stopnjujejo napetost, dokler se nazadnje ne zlijejo
v fantastično celoto, kjer vsak drobec trdno stoji na svojem mestu.

Tena Štivičić je prodorna hrvaška dramatičarka, ki živi in ustvarja v Londonu. Njena igra 3 zime je bila z velikim uspehom krstno uprizorjena v londonskem Narodnem gledališču decembra 2014. Zanjo je avtorica prejelanagrado Susan Smith Blackburn 2015, ki jo v New Yorku podeljujejo najboljšim v angleščini pišočim dramatičarkam z vsega sveta.

 

Zgodovinski atrij, Mestna hiša ob 19:00: Skriti svetovi, razstava umetnikov Slovenije in Kitajske,

likovna razstava

Predstavilo se bo pet kitajskih umetnikov (Guan Ce, Zhang Muchao, Zhang Jiangshan, Wen Guangyue in Yang Dawei) ter štirje slovenski (Huiqin Wang, Zora Stančič, Aleksij Kobal in Mirko Bratuša).

"Skriti svetovi" odstirajo ustvarjanje devetih različnih avtorskih poetik, ki jih kulturne razlike v interakciji s specifičnim razstavnim prostorom medsebojno bogatijo ter gledalcu dokazujejo povezovalno moč umetnosti.

Spogledovanje med Vzhodom in Zahodom odmeva v Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše pod arkadami in med starodavnimi kamnitimi zidovi ter odzvanja proti nebu. "Skriti svetovi" odstirajo pogled v ustvarjanje devetih različnih avtorskih poetik, ki jih kulturne razlike v interakciji s specifičnim razstavnim prostorom medsebojno bogatijo in gledalcu dokazujejo povezovalno moč umetnosti.

Umetnost zahteva tako od ustvarjalca kot od gledalca neomajno zvestobo lastnim prepričanjem. Yang Dawei jo s pomočjo fotografskega medija interpretira kot romarsko pot, ki vodi do skritega, svetega kraja. Na vsaki poti v Lhaso srečamo romarje, ki, tako kot umetniki, s počasno, a vztrajno hojo iščejo svojo lastno pot.

Huiqin Wang je pot pripeljala na presečišče kitajske in slovenske tradicije, ki ju na črno-beli fotografiji obreda pitja čaja spretno prepleta. Nasproti umetnice sedeč moški akt je v sozvočju z naslovom razstave skrit za razkošno rdečo zaveso. Asociacija na gledališče z močnim "barvnim" kontrastom ustvari svojevrstno napetost, ki gledalca spodbudi k odgrinjanju nabranega zastora.

Zhang Muchao se motivno naslanja na tradicionalno kitajsko slikarstvo. S tenkočutnim raziskovanjem narave v divjih cvetovih odkriva skrite svetove. V svojih delih gledalcu razkriva nekakšno spokojnost in vdanost notranjemu duhu ter reflektira svoje poglobljeno razumevanje življenja.

"Umetnost zrcali tisto, kar je očem skrito in išče paralelne svetove tistim, ki jih po svoji volji ali proti njej živimo," pravi Aleksij Kobal. Hiša z dvema zaprtima oknoma ob sončnem zatonu lebdi med razbohotenimi oblaki. Slutnjo življenja z gostoljubno gesto vzbujata svetilki na zunanjščini pravljično osamljene "Hiše sanj", kamor lahko gledalec naseli svoja skrita občutja.

Če Kobal išče stanje popolne odsotnosti časa, pa se Wen Guangyue posveča kontinuiteti oziroma neokrnjenosti časa. Poduhovljen portret romarja je rezultat počasnega, vztrajnega in natančno nadzorovanega risanja s pikami. Kontinuiteta kopičenja pik se po sto urah, kolikor jih zahteva takšen ustvarjalni proces, začne preobražati v podobo, ki razkriva, kar je skrito pod površjem.

Abstrahirane človeške podobe naseljujejo knjigo iz potiskanega tekstila in njena vsebina se gledalcu razkrije šele skozi obred "listanja". Zora Stančič s pomočjo haptične izkušnje vzpostavlja z gledalcem močan dialog, ki ga dopolnjuje nedoločenost natisnjene forme, saj s svojo odprtostjo postaja portret slehernika.

Zhang Jiangshan v svoje delo vključuje starodavna znamenja v obliki kitajskih pismenk, izdelanih z brušenjem opek po vzoru dinastije Han (221 pr. n. št.‒220 po n. št.), s čimer gledalcu ponuja zgodovinski kontekst za premišljevanje o ohranjenih sledovih človečnosti.

V skriti čar podvodnega sveta ujet Mirko Bratuša je spojil posrebreno keramiko z nerjavnim jeklom. Talna postavitev štirih okroglih posod se pozibava v asociacijah na vodno gladino. Skrivnostni podvodni ličinkasti vrvež za hip ustvari vtis kontemplativnega vihtenja muharice kot simbola človekove simbioze z izmuzljivo naravo.

Odsevno površino vode s fotografskim objektivom raziskuje tudi Guan Ce, ki v črno-beli tehniki opozarja na sobivanje in soodvisnost realnosti in njene zrcalne podobe. Slednja v razstavljenih delih pronicljivo razgalja skrito subverzijo realnosti.

Smoter umetniškega ustvarjanja je univerzalen, plemeniti pa ga prijateljsko sodelovanje med umetniki. Skriti svetovi tako postajajo nekoliko manj skriti.

 

Mesarski most ob 17:15: Slamkanje na predZnanstivalu, eksperimentiranje

INSPIRE oziroma predZNANSTIVAL
Letos bo potekala že četrta mednarodna šola za izdelavo in izvedbo znanstvenih dogodivščin. Večina šole se izvaja v Hiši eksperimentov, vendar pa poteka tudi praktični del izven same Hiše in sicer na ulicah oziroma mostovih Ljubljane.
Tako se v ponedeljek udeleženci predstavijo na Mesarskem mostu s "Slamkanjem" .

Brez vstopnine

 

Knjigarna in papirnica Konzorcij ob 18:00: Miha Mazzini in Zvezde vabijo

Vabljeni na srečanje z avtorjem in pogovor o knjigi ter še marsičem drugem. nZ Miho Mazzinijem se bodo pogovarjali mladi bralci iz Kluba Fejstbukerji.n

Miha Mazzini (1961) je pisatelj, scenarist, režiser in kolumnist. Njegov roman Zvezde vabijo je na natečaju založbe Mladinska knjiga prejel nagrado modra ptica 2016.

V romanu Zvezde vabijo spoznamo deklico Kajo, ki je prepričana, da dobro poje, in se želi prijaviti na šov talentov, njeni prijatelji in virtualni fant pa jo skušajo od tega odvrniti in obvarovati pred sramoto. Prava prijateljica in brat ji skušata pomagati tako, da začneta raziskovati virtualni svet in pri tem odkrijeta marsikaj zanimivega. To je le ena od zgodb v knjigi Zvezde vabijo, kjer Kaja, Ana, Simon, Peter, babica in njen Tone doživijo še mnogo več.

Mojstrsko in napeto branje nas popelje v razburljivo in zabavno pustolovščino. Trčimo na pasti virtualne resničnosti, plast za plastjo se pred nami lušči resnica o junakih romana, ki so na prvi pogled vse kaj drugega kot v resnici. Spoznamo, da je priznati napake ali zmote najtežja stvar. Zdi se, da je lažje zanetiti vojne kot se opravičiti. V zgodbi naletimo tudi na kopico popkulturnih referenc in obsesij sodobne potrošniške družbe pa tudi na utrinke, ki prinašajo slutnjo drugačnega časa.

Zvezde vabijo so komunikativen, napet in zelo berljiv roman, ki se lahko bere kot detektivka, kot socialni ali ljubezenski roman. Mazzinijevo pisanje je filmsko in vključuje vse elemente dobrega mladinskega romana – dovolj čustvenega naboja, akcije, malce srhljivosti in seveda humor.

Zvezde vabijo so mladinski roman, ki ga berejo tudi odrasli, zato tudi vi čim prej skočite na ta vlak. In ne zamudite zanimivega popoldneva

 

Trubarjeva hiša literature:

17:30 Druženje ob knjigah - bralna skupina

Na zadnjem srečanju letošnje sezone bomo raziskovali svet kriminalk. Vsak lahko po želji s seboj prinese poljubni kriminalni roman, o katerih bo tekla beseda srečanja. Če bo vreme dopuščalo bo druženje potekalo na prostem, vendar se v vsakem primeru dobimo v Trubarjevi hiši literature. Srečanje vodijo Ana Gašperič, Tinka Lapajne, Mateja Verdnik in Diana Žalik.

19:00 Etnična identiteta in medkulturna ozaveščenost pri sodobnem jezikovnem pouku. Model Tilka za preseganje etničnih konfliktov

Dr. Vojko Gorjanc se bo pogovarjal z avtorico knjige dr. Vesno Mikolič in psihoterapevtom dr. Zoranom Milivojevićem, ki bosta predstavila tudi, kako se koncept trikotnika moči vključuje v usposabljanje za medkulturnost prek jezika in književnosti. Predstavitev knjige, ki jo je izdala Nova Science Publishers iz New Yorka, organizirata Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete UL in Inštitut za jezikoslovje UP ZRS. Večer bo glasbeno obogatil Lado Jakša, ki je tudi avtor naslovne fotografije.

 

Bežeče sličice!!!

Slovenska kinoteka: Večer SFA: 25 let Republike Slovenije

19:00 Edvard Kocbek, skica za portret | Triglav op. 200 | Mleko | Kranjska gora FIS 1997 | Štehvanje | Tu so, naši so

Edvard Kocbek, skica za portret, Jože Pogačnik, Slovenija (Jugoslavija), 1984, 35mm, barvni, 27’
Triglav op. 200, Milče Šušmelj, Slovenija (Jugoslavija), 1978, 35mm, barvni, 18’
Mleko, Jaka Judnič, Slovenija (Jugoslavija), 1978, 35mm, barvni, 1’
Kranjska gora FIS 1997, Jane Kavčič, Slovenija, 1997, 35mm, barvni, 8'
Štehvanje, Ernest Adamič, Slovenija (Jugoslavija), 1959, 35mm, barvni, 11’
Tu so, naši so, Jože Pogačnik, Slovenija (Jugoslavija), 1976, 35mm, barvni, 11’

21:00 Razseljena oseba, Marjan Ciglič, Slovenija (Jugoslavija), 1982, 35mm, barvni, 92’ 

Peter Dolenc, sin nekdanjega slovenskega domobranca in kasnejšega političnega emigranta, je rojen v Argentini, Slovenijo pa pozna le po pripovedovanjih. Ko domovino naposled obišče, v skupini arhitektov spozna Gorazda Židana, s katerim se spoprijateljita. Njun odnos ni brez konfliktov: Gorazd je namreč sin partizana, zagovornik socialističnih vrednot. Tudi v ljubezenskem razmerju s študentko Vido se stvari zapletejo, saj je Peter notranje preveč razklan in povezan s spomini na otroštvo v Argentini. Nič ga ne more zadržati, da se ne bi vrnil v Argentino, vendar zaznamovan z dilemami, ki ga bodo spremljale vse življenje. Politična drama o tretji generaciji izseljencev.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

 

Kinodvor:

18:15 Puščavska kraljica (Queen of the Desert), Werner Herzog, ZDA, 2015, DCP, 128'

Hrepenenja in puščavskega vetra polni ep Wernerja Herzoga pripoveduje resnično zgodbo o britanski pustolovki in raziskovalki Gertrude Bell, eni najdrznejših in najvplivnejših žensk svojega časa, ki je znana tudi kot ženska različica Lawrencea Arabskega.

20:45 Z dvignjeno glavo (La tête haute), Emmanuelle Bercot, Francija, 2015, DCP, 120'

Režiserka Emmanuelle Bercot je po Bettie gre ponovno združila moči s Catherine Deneuve in posnela ganljivo dramo, ki zagovarja misel, da družba nima pravice obupati nad nobenim izmed svojih mladostnikov – zlasti ne nad tistimi najbolj nasilnimi in "brezupnimi". Otvoritveni film lanskega Cannesa.

 

Komuna:

18:00 Mož, ki je poznal neskončnost (The Man Who Knew Infinity), Matt Brown, Velika Britanija, biografska drama

20:00 Planet samskih (Planeta Singli), Mitja Okorn, Poljska, romantična komedija