Metelkova:

 

Gala hala ob 21:00: PHAROAHE MONCH (NY/ZDA) DJ podpora: DJ SPLINTA DJ K’POW

Dober mesec po velikem koncertu Mobb Deep, Rapetek gosti še en izjemen hip hop dogodek, iz newyorškega Queensa direktno na oder Gala hale prihaja eden najbolj vsestranskih MC-jev vsah časov – Pharoahe Monch!

Troy Donald Jamerson je svoje ime na hip hop zemljevid zapisal pred četrt stoletja, leta 1991, z debitantsko ploščo dua Organized Konfusion, ki ga je tvoril z mikrofonskim pajdašem Princem Pojem. V razmaku treh let ste nato Organized Konfusion navrgla še mojstrski in prebojni album “Stress: The Extinction Agenda” (1994) in zadnji skupen projekt naslovljen “The Equinox” (1997). Predvsem prva izdelka med hip hop sladokusci veljata za dragulja, na katerih je Pharoahe Monch nakazal svoj razkošen nabor gobezdaških veščin. Svojo tehnično superiornost od takrat kaže na vokalnem področju z izjemno ritmiko, nepredvidljivim flowom in kompleksnim deliveryem, nič manj impresivno pa ni njegovo pisanje, kjer lahko spretno krmari med različnimi stili – lahko je izjemen pripovedovalec zgodb, battle rapper ali povsem nasprotno – zmožen je globokih introspektivnih in samozavednih rim oziroma verzov.

Omenjene sposobnosti so Pharoahe Moncha uvrstile na piedestal podtalnih MC-jev in prav on je skupaj z Mos Defom in Talibom Kwelijem na prelomu tisočletja paradiral na čelu vzhodnoobalnega neodvisnega hip hopa, ki je takrat po zaslugi založbe Rawkus doživljal renesanso. Leta 1999 je za Rawkus izdal prvi solo album “Internal Affairs” na katerem so se gnetla mnoga eminentna producentska (The Alchemist, Diamond D, DJ Scratch) in rapperska (Method Man, Redman, Busta Rhymes, Canibus, Common, itd.) imena in katerega paradni konj je bil supersingel “Simon Says”. Prav zaradi omenjenega singla ga je doletela tožba s strani japonskega filmskega skladatelja Akire Ikufube, katerega vzorec skladbe je Monch uporabil v svojem največjem hitu kariere, album pa je bil umaknjen s prodajnih polic. Sledil je dve olimpijadi dolg post solističnega udejstvovanja kar pa ne pomeni, da se v tem obdobju Pharoahe Monch ni oglašal na kompilacijah, kot so “Soundbombing II” s strašnim storytelling komadom “Mayor”, “Lyricist Lounge 2″, kjer je z Mos Defom in pokojnim Nate Doggom posnel klubski “Oh No” ali pa “Soundbombing III” kjer je za komad “The Life” za mikrofon poprijel s Stylesom P-jem.

Njegova samostojna pot je po osmih letih pavziranja znova zacvetela v zadnjem desetletju, v katerem je leta 2007 serviral ploščo “Desire”, v 2011 “W.A.R. in 2014, ko je luč sveta ugledal njegov zadnji “PTSD: Post Traumatic Stress Disorder”. Na vseh albumih je Monch ostal zvest svojemu stilu, kontinuirano je ponujal kvaliteten hip hop, ki ga je na trenutke začinil z izleti izven stanrardnih hiphoperskih okvirov.

Na prste ene roke lahko preštejemo MC-je, ki 25 let konstantno izdajajo vrhunski rapperski material in v vsem tem obdobju ostajajo relevantni znotraj žanra. Rapetek, v tokrat rapetkovcem bolj domači Gala Hali, ponosno najavlja nastop enega izmed takih izbrancev, njegovega faraonovega veličanstva, Pharoaha Moncha!

Vstopnina: 20 € na dan dogodka

 

Menza pri koritu ob 21:15: PREBRANEC – večer kriminalk, branje.

Prost vstop.

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: REGGAEBUS SOUND SYSTEM - Heavyweight sound system zgodba na Dub Labu se nadaljuje. K nam v okviru evropske prihaja Reggaebus Sound System, belgijska dub mašina, ki nas bo na Dub Labu obiskala prvič. Reggaebus Sound System se je formiral leta 2013, po 10h letih promoviranja Soundsystem kulture z njihovimi Reggaebus večeri po celotni Belgiji.

 

Glasba izven:

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Sve bilo je muzika

Prireditev drugega organizatorjarn Koncert v spomin Arsenu Dediću

Trajanje 2 uri, brez odmora.

Prireja: GSA d.o.o., Dunajsa cesta 119, 1000 Ljubljana
Kontakt: Danijela Moravac
E @email

Režiser: Rok Pečečnik
Nastopajo: Gabi Novak, Matija Dedić, Gibonni, Zoran Predin, Lado Leskovar, Rok Pečečnik, Vita Mavrič in Ante Gelo Orkestar

Vstopnina: 25, 30, 40, 50

 

Klub ZOO ob 20:00: Jazz ponedeljek: The Astronuts Quartet

Jani Šepetavec -sax

Miha Koren - bas

Anže Vrabec - klaviature

David Morgan - bobni

Brez vstopnine

 

Teater, fotografija, predavanja...:

 

Veliki oder LGL ob 17:00: Gugalnica za vse, lutkovna predstava

Glavni junak lutkovne predstave je Zajček, ki – čisto sam – s trdim delom naredi gugalnico. Ker je prijazen, dovoli, da se na gugalnici gugajo tudi ostale živali, če le pristanejo na preprosto pravilo: "Kdor se hoče gugati, najprej potiska." Vs

Glavni junak lutkovne predstave je Zajček, ki – čisto sam – s trdim delom naredi gugalnico. Ker je prijazen, dovoli, da se na gugalnici gugajo tudi ostale živali, če le pristanejo na preprosto pravilo: "Kdor se hoče gugati, najprej potiska." Vse gre kot po maslu, dokler se na gugalnici na znajde Lisica, za njo pa iz gozda prilomasti še Volk. Za koga bo na koncu gugalnica?

Gugalnica za vse je odrska adaptacija živalske pravljice priljubljene pisateljice, pravljičarke in pesnice Anje Štefan. Pravljica je najprej zaživela med knjižnimi platnicami v zbirki Gugalnica za vse, ki je leta 2014 prejela priznanje zlata hruška in nominacijo za nagrado večernica.

Dramatizacija pravljice ohrani osnovno zgodbo in nastopajoče like, Zajčka, Polha, Jazbeca, Mravljico, Lisico in Volka, ter značilni poetično izpiljeni jezik Anje Štefan. Jasna Vastl, avtorica likovne podobe predstave, gozd abstrahira in s tem ponudi tudi različne možnosti animacije. Namizne mimične lutke, ki asociirajo na otrokom tako ljube plišaste igrače, se razlikujejo na vizualni ravni in po načinu animacije; zvito Lisico je na primer mogoče animirati tudi na telesu. Temeljni uprizoritveni fokus predstavljajo gugalnica in različni načini guganja. Ti so odvisni od karakternih in fizičnih posebnosti likov ter tako še dodatno podkrepijo osnovno dramaturško gonilo predstave –neskočno veselje guganja ter napor (in dolgčas) potiskanja.

Navezava na žlahtno tradicijo basni in na živali s človeškimi lastnostmi nas v Gugalnici za vse prestavi v gozd, kjer s pomočjo gozdnih prebivalcev znova premislimo o nujnosti sprejemanja drugačnosti, medsebojne pomoči in solidarnosti. 

Vstopnina: 5.00 €

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Liliom, ljubezenska zgodba v kriznih časih

Ferenc Molnár je bil eden največjih madžarskih književnikov svojega časa. Kot madžarski Jud je pred drugo svetovno vojno emigriral iz Budimpešte v Združene države in tam prevzel ameriško državljanstvo. Njegove drame Labod, Čuvaj in Liliom so doživele tudi priredbe v muzikale ali filmske scenarije.
Igra Liliom (1909), ki velja za eno njegovih najboljših del, govori o želji, o hrepenenju, ki presega skromne življenjske okoliščine in vodi posameznika k izpolnitvi sanj. Liliom je junak onkraj vsakršne povprečnosti, saj brezkompromisno sledi svojim sanjam, ne glede na posledice. Želi si, da bi z dekletom Juli kljub mizernim življenjskim okoliščinam živela vznemirljivo, polno, človeka vredno življenje. Verjame, da je mogoče delati ne samo za preživetje, temveč predvsem zaradi ljubezni. Liliom in Juli ne privolita v konformistično življenje, kakršno živi večina, in sprejmeta tudi posledice svojih dejanj.
Svet v drami Liliom je pretresljivo podoben svetu okoli nas, v katerem si marsikdo ne dovoljuje ne sanj ne protesta proti socialnopolitičnim okoliščinam. Ali z drugimi besedami, tokratno uprizoritev Lilioma zaznamuje kritičen pogled na družbo postsocialistične tranzicije.

mala drama ob 20:00: Ko sem bil mrtev, komedija

"Tudi najbolj dostojanstven človek je vsaj dvakrat na dan smešen." – Ernst Lubitsch

Odkritje Lubitscheve burleske Ko sem bil mrtev je bilo velik dosežek na novo ustanovljene Slovenske kinoteke, ki je z njim utrdila svoj profesionalni ugled tudi pred mednarodno filmsko javnostjo. Eden prvih filmov slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha (med njegovimi najslavnejšimi filmi je Ninočka z Greto Garbo iz leta 1939) je veljal za izgubljenega. Samo nekaj zgodovinskih virov je pričalo, da je veliki avtor leta 1916 posnel uspešno komedijo o bonvivanu in sam tudi igral v njej glavno vlogo. Leta 1994 pa sta Silvan Furlan in Lilijana Nedič v zapuščini Štefana Štekarja našla dotlej pozabljene filmske kolute, ki so se na Primorskem menda znašli v času soške fronte. Med njimi sta identificirala malo mojstrovino iz obdobja nemega filma. Rekonstruiran film so prvič predstavili naslednjega leta na filmskem festivalu v Pordenonu.
Film Ko sem bil mrtev je zasnovan na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno identiteto. V burleskni izpeljavi se zgodba seveda zasuče drugače kot v Pirandellovem slovitem romanu Rajnki Matija Pascal.
Lubitschev junak je lahkoživ bonvivan, ki se ob večerih rad izmuzne od doma in predaja veselju s šahiranjem v radoživi moški družbi. Bolj kot ženo to moti njegovo taščo, ki mu lepega dne (pravzaprav sredi noči) zaklene vrata, nesrečni mož pa mora prespati na neudobnem stopnišču. Naslednjega dne napove samomor in izgine. Namesto v smrt se odpravi v svobodo samskega življenja. Domnevna vdova žaluje, mož pa se tudi kmalu naveliča postopanja. V svoj nekdanji dom in k ženi, ki jo vendar ljubi, se vrne v vlogi služabnika. A tašča že išče novega ženina za užaloščeno hčer. In ji ga tudi privede na dom. Kaj vse bo napletel lažni služabnik, da bo osmešil snubca, ponovno osvojil ženo in se končno tudi znebil tečne tašče!

 

MSUMaistrova ob 19:00: Krize in novi začetki - Via Negativa: Sto Zdravic, performans ob razstavi

Nazdravljamo na sedanjik brez dlake na jeziku. Na preteklik brez čustveno zaznamovanih besed. Na prihodnjik brez pogojnikov. Na pogojnik z jasnimi pogoji uresničitve. Na tvornik, iz katerega je razvidno, kdo je vršilec dejanja ali povzročitelj stanja. In na vse nas, prisotne in odsotne. Na vse, ki so že na smrt zdolgočaseni, še zmeraj neskončno zmedeni, dokončno razočarani in brez pravega razloga žalostni. Konec bo za vse enak; nihče ne bo ostal trezen.

Sto zdravic je praznovanje. Poslavljamo se od romantične ideje umetnika producenta in nazdravljamo umetniku konzumetnu. Umetnik kot utelešenje "resnične, avtentične, pristne človeške produkcije" ne obstaja več. Danes umetnik lahko samo še izumlja različne oblike potrošnje. "Umetnost danes ne stoji več na izvoru umetniškega dela, temveč na njegovem koncu. Podpis umetnika ne pomeni več, da je umetnik ustvaril nek poseben objekt, temveč da je z določeno uporabo tega objekta dosegel, da je postal zanimiv." (Boris Groys, The Artist as Consumer, 2008)

Performans je bil prvič izveden na Poljskem, kjer je bil posvečen praznovanju rojstva poljskega gledališkega režiserja in vizualnega umetnika Tadeusza Kantorja, v Sloveniji je bil premierno uprizorjen na slovenski kulturni praznik 8. februarja in posvečen Francetu Prešernu in kulturi, ki se razrašča na njegovem grobu.

Ustvarjalci

Zamisel: Anita Wach, Bojan Jablanovec

Koreografija in izvedba: Anita Wach

Koncept in režija: Bojan Jablanovec

Glasba: Glenn Miller, Michael Nyman, The Stooges, Alfred Schnittke

Producentka: Špela Trošt

Brez vstopnine

 

Lončarski atelje SEM ob 19:15: Predavanje s projekcijo: Majolika in Fajanca, predavanje s projekcijo

"Majolika in fajanca" je tretje predavanje iz cikla 22 predavanj izobraževalnega programa, ki ga v letu 2016 organizira Združenje Fabrika Fabijana iz Radovljice. Predavanje s projekcijami in prikazi bo predstavil avtor Urban Magušar.

Brez vstopnine

 

Kino Šiška, Kamera ob 20:00: IVA TRATNIK: SLIKA SE SLAČI V RISBO. DO KOSTI (Cikel samostojnih razstav)

Umetnica Iva Tratnik z veliko stensko porisavo razživetega prizora vstopa in vabi v polje sanjskega nočnega življenja, kjer ritem narekujejo nepredvidljiva plešoča bitja. Stenski ples ob tem pospremijo skulpture gibkih hrbtenic, ki se oblečene v tekstil zvijajo s stropa, ter nagovarjajo v svoji valoviti krhkosti, a tudi izjemni in bistveni opori, kot tisti osnovi in začetku, ki jo sliki daje prvotna risba.

Iva Tratnik (1980) raziskuje različne umetniške prakse, med njimi tekstilne kolaže, oljna in akrilna platna, skulpturo, risbo, instalacije in druge site-specific intervencije. V sodelovanju z Markom Jakšetom je projekt Bojni ples za zbombardirano luno razstavljala v Galeriji sodobne umetnosti Celje, v Kibli v Mariboru in na Ljubljanskem gradu (2010/11). Samostojno se je predstavila z razstavami Veščin prah v Galeriji Plevnik-Kronkowska v Celju (2011), Tabla v Likovnem salonu v Celju in na Sarajevski zimi (2013), Pobeg: Imaginarna džungla v Galeriji Plevnik-Kronkowska (2015), Blanche: Imaginarna džungla v Ateljeju Galerija v Ljubljani (2015), Slovenski paviljon na Expu v Milanu (2015). Sodelovala je na skupinskih razstavah Okus po slikarstvu, 16/16 v Galeriji Equrna (2011), Lepo slikarstvo je za nami v UGM (2012), Umetnost sanjarjenja v Galeriji Miklova hiša (2012), Pesmi v zraku v Galeriji sodobne umetnosti Celje (2013), Materialnost v Kibli (2013) ter Pogled 7, Popolnoma sveže na več lokacijah (2014-15). Nastopa v performansih in sodobnih plesnih predstavah ter deluje kot scenografka in kostumografka.

Kuratorica: Lara Plavčak

 

Atrijska soba Mestne hiše ob 18:00: Odsotnost in praznine v umetnosti in arhitekturi, pogovor

Prireditelj: Galerija Kresija

Spremljevalni dogodek razstave BRINA IVANETIČ: TELO in NIČ

Gosta pogovora:

SERGEJ KAPUS, izredni profesor za slikarstvo, ALUO;

TOMO STANIČ, arhitekt, akademski umetnik in urednik Glasila Praznine

Pred predavanjem bo ob 17. uri v Zgodovinskem atriju Mestne hiše voden ogled razstave z umetnico in/ali kustosinjo.

BRINA IVANETIČ, TELO IN NIČ

Osnovna premisa razstavnega projekta TELO IN NIČ umetnice BRINE IVANETIČ je prisotnost človekove odsotnosti. Umetnica svoj objekt zajema v nekdaj realni prezenci anonimnega posameznika, ki s svojimi telesnimi potezami formira odlitek pa tudi njegov negativ ‒ kalup. Telo je po besedah avtorice namreč najmanjši možni prostor človekove utesnjenosti, pa tudi produkt produciranja identitete, natančneje identitete produciranja (Deleuze-Guattari). Biopolitika, ki navidezno slavi telesno moč in svoj kapital oplaja s produciranjem vedno novih telesnih pomankljivosti, samopodobo posameznika spreminja v nelagodno abjektnost med pripoznanimi in še nerazrešenimi karakterističnimi umestitvami. Absolutna razrešitev te ogroženosti lastne subjektivitete pa je le popolna mentalna ukinitev ali pa telo brez organov (A. Artaud).

Ivanetič to nerazrešljivost poudari tako na formalni kot na konceptualni ravni dvodelnega razstavnega projekta. Krovni istoimenski naslov razstave umetnica črpa iz temne, a luminozne multimedijske inštalacije (Telo in nič, 2016), ki jo je zasnovala v okviru diplomskega dela na ALUO, izdelala pa v prostorih nekdanje tovarne Rog. Tej kubusni inštalaciji avtorica dodaja še mavčno zasnovo postelje, na kateri je odlila površino speče figure (Ko spimo nas ni, 2012). Izpraznjen anti-volumen svetlega spalnega prostora se lahko bere kot pobeg v nezavedni prostor sanj, neodvisen od omejitev telesa. V temini prostorskega kubusa pa se prezenca obolelega telesa zaznava zgolj preko posnetkov dihanja ter osvetljenih plastičnih odlitkov kot ostankov postopka antikancerogenega obsevanja.

V obeh primerih teoretsko percipirana "podoba" izgubljenega referenta trči ob svoje nasprotje: ne ostane nam le simbolična doprsna maska/podoba odsotnega posameznika, temveč tudi podoba odsotnosti v obliki izpraznjene lupine. Ta je estetizirana, umetniški proces pa temo smrti in spanca izvzame iz ravni notranjega izkustva ter jo zgosti na raven raziskovanega objekta, ki več ne nosi neposrednih lastnosti transgresije. Prazno mesto postane objektova substanca (R. Riha), izkušnja pa se v gledalcu prenese na slutnjo mejá lastnega obstoja.

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: dr. Lev Kreft: Estetika in nogometna igra, predavanje

Nogometna igra je po estetski plati dramatična, zato je treba izraz lepa igra razumeti v tem pomenu. Estetika vsakdanjega življenja, ne pa tradicionalna filozofija umetnosti, je tista, ki omogoča estetsko raziskovanje ekipnih tekmovalnih iger ter nogomet kot igro socialnih interakcij. Kateri so estetski pogoji za vstop v igro in za igranje? V sodelovanju s Slovenskim društvom za estetiko.

Brez vstopnine

 

Knjigarna in papirnica Konzorcij ob 18:00: Fejstbukerji, literarni večer

V marcu bodo Dora, Brina, Živa, Zala in Gašper ob prvi knjigi iz trilogije Hči dima in kosti razglabljali o fantazijski književnosti. n

Ob knjigi Hči dima in kosti o fantazijski književnosti.

Komu je všeč in komu ne, kaj je tisto, kar jih privlači, kaj mora dobra fantazijska knjiga nujno imeti, da jo vzamejo v roke. Pričakujemo vročo debato in kresanje mnenj – pridružite se nam!

 

Dvorana Zemljepisnega muzeja, GIAM ZRC SAZU ob 18:00: Smučarski skoki skozi, predavanje

Smučarski skoki so zaradi tradicije in nedavnih uspehov Petra Prevca in ostalih trenutno morda celo najpopularnejši šport pri nas. Kot šport v naravi so izrazito podvrženi različnim geografskim dejavnikom, zlasti vremenskim vplivom, ki nemalokrat burijo duhove javnosti. Geografi slovimo po svoji vsestranskosti, zato ni presenetljivo, da igramo pomembno vlogo tudi v smučarskih skokih. Medse smo zato povabili dva geografa, strokovnjaka in nekdanja odlična smučarska skakalca – Francija Petka in Mirana Tepeša, ki nam bosta razkrila skrivnosti in zanimivosti iz skakalnega zakulisja: kako zahtevno je delo žirije in kako je uvedba vetrne izravnave spremenila smučarske skoke? Katere skakalnice so vetrovno najmanj problematične in katere veljajo za najbolj zahrbtne ter zakaj? Z gostoma se bomo pogovarjali tudi o družbenih vidikih skokov: kot oblikovalcev nacionalne identitete pred letom 1991 in danes ter o morebitnem vplivu t. i. avstrijsko-nemškega lobija. Izvedeli bomo tudi več o tegobah in sladkostih skakalnega življenja ter pokramljali o vlogi geografije pri razvoju tega pri nas vse bolj popularnega športa.

Gosta: Franci Petek in Miran Tepeš

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Konferenčne dvorane M ob 19:00: Vloga spolov v 21. stoletju, pogovor

Razumeti 21. stoletje rn Gostja: dr. Milica Antić Gaber

Koncept in vodenje: Janko Petrovec
Bitka med spoloma je tisočletja predstavljala pomemben, čeprav tih motor človeške zgodovine. S približevanjem družbenih vlog obeh spolov pa so moško-ženske identitete postale bolj zapletene, različne in zanimive. Kako se posledično spreminjajo življenjski slogi in družinsko življenje? Česa se bojimo in česa bi se morali, pa se ne? Bo bitka med spoloma v prihodnosti postala bitka med spoli? Ali pa nas čaka mirno, sprejemajoče sobivanje vseh?

Redna profesorica ljubljanske Filozofske fakultete, sociologinja dr. Milica Antić Gaber, je ena naših najpomembnejših raziskovalk sociologije spola.

Vstopnina: 5, 4 EUR

 

Atrij ZRC, Novi trg 2: Teden možganov 2016: Spektri nor(maln)osti

16:00 Otvoritev 13. Tedna možganov, Lea Kristan, psihologinja in vodja organizacijskega odbora Tedna možganov in Slovensko združenje za cirkuško pedagogiko - Cikrokrog

16:30 O “normalnih” možganih: pestrost živčevja, dr. Blaž Koritnik
Eni so težji, drugi malo lažji. Lahko so bolj ali manj nagubani. Čisto vsi pa se med seboj razlikujejo. Makroskopske razlike v zgradbi možganov pa so le del pestrosti živčevja - možgani se razlikujejo tudi v genetski zasnovi, vrsti živčnih prenašalcev in receptorjev, povezavah in sinapsah med živčnimi celicami. Ali torej obstajajo “normalni” možgani? Ali ta pestrost, ki je posledica evolucije, širi oziroma presega meje normalnega?

17:30 Spekter normalnosti skozi prizmo statistike, David Gosar
S pomočjo statistike se na stičišču nara­voslovnih in družbenih znanosti že več k­ot stoletje krešejo mnenja o opredelitvi­ “normalnega” vedenja, čustvovanja in mi­šljenja. Ali se naše sposobnosti res porazdeljujejo po Gaussovi ali dr­ugih statističnih porazdelitvah?­ Ali so ločnice med duševno boleznijo in­ zdravjem jasno določljive ali pa je mor­da bolj smiselno govoriti o spektru norm­alnosti? Ali je normalnost zgolj odsotno­st motnje? K vprašanju normalnosti posameznika statistika pristopa tako, da ga umešča znotraj merodajne skupine. Je to prednost ali pomanjkljivost?

18:15 Socialna konstrukcija nor(maln)osti, prof. dr. Bojan Dekleva
Normalnost in norost nista dva objektivna ali sama po sebi obstoječa pojava, ampak sta rezultat procesov socialne konstrukcije. Razumevanje normalnosti in norosti kot dveh nasprotnih pojavov ali polov pomenijo zanikanje kompleksnosti človeške izkušnje in omejevanje človeškega nasploh.

20:00 Še vedno Alice (Still Alice), Richard Glatzer, Wash Westmoreland, 2014, 101'

Alice, uspešno profesorico lingvistike in mater treh otrok pri njenih petdesetih letih diagnosticirajo z Alzheimerjevo boleznijo. Celotna družina se znajde pred veliko stisko, ki na novo postavi vrednote vsakega člana. Protagonistka se mora sprijazniti, da bo počasi izgubila vse, s čimer se je do takrat identificirala in najti smisel v popolnoma drugačnem načinu življenja.

Kako demenca spreminja človekovo zaznavo? Je Alice res še vedno Alice? Po projekciji se nam bo v iskanju odgovorov pridružil psiholog dr. Simon Brezovar.

 

Bežeče sličice!!!

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: My Neighbour Totoro/Moj sosed Totoro

DŠPK in Filmska sekcija oddelka za prevajalstvo organizirata skupni filmski večer, na katerem si bomo ogledali film kultnega japonskega režiserja Hayao Miyazakija, My Neighbour Totoro. Animirani film na strašljiv, smešen in hkrati prisrčen način riše dogodivščine sester Satsuki in Mei. Sestri ob selitvi v napol pozabljeno podeželsko mestece odkrijeta, da bližnji gozd skriva prav posebne prebivalce v svojem osrčju. Veliki skrbnik in varuh gozda Totoro ju kaj kmalu popelje na prav posebno potovanje skozi svoje kraljestvo, kjer Satsuki in Mei odkrijeta še kaj več kot male gozdne duhce.

Film iz leta 1988 z izredno tenkočutnostjo pripoveduje zgodbo o življenju in smrti, o odraščanju in ljubezni. Po projekciji filma bo sledil pogovor, katerega bosta vodila predstavnika obeh oddelkov, Ernest Alilović in Eva Konič.

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana: Festival dokumentarnega filma

17:00 Kako spremeniti svet (How to Change the World), Jerry Rothwell, Kanada, VB, 2015, 110'

Leta 1971 se je skupina hipijev iz Vancouvra v zarjaveli ladji odpravila proti Aljaski, da bi preprečila podzemni jedrski poskus ameriške vlade. Kar se je začelo kot spontana reakcija proti oboroževalni tekmi, se je pod vodstvom radikalnega misleca Roberta Hunterja razširilo v globalno ekološko gibanje Greenpeace. Rothwellov film je dokument nastanka gibanja, ki se je že zgodaj zavedlo pomena filmskih in fotografskih podob ter odnosov z javnostmi, s čimer je pridobilo široko naklonjenost medijev in somišljenikov. Greenpeace je v sedemdesetih letih pričel spreminjati svet in vplivati na odločitve vlad, ki so dotlej npr. brezvestno pobijale kite in tjulnje, toda po drugi strani je z uspehom in slavo pričel notranje razpadati. Razjedali so ga notranji konflikti in bitke za moč odločanja; nekdanji hipiji niso imeli organizacijskih veščin in spodobnosti povezovanja, zato so mnogi ustanovni člani koncem sedemdesetih let odhajali. Dokumentarec skratka ni zgolj himnična oda nesporno pomembni organizaciji, temveč poučna lekcija o pasteh družbeno angažiranega menedžmenta.
19:45 Don Juan, Jerzy Sladkowski, Švedska, Finska, 2015, 92'

Don Juan je bil zamišljen kot kritika ruskega psihiatričnega sistema, nastalo pa je veliko več, intimni dokument 22-letnega Olega in njegovega razmerja s svetom, najprej s pretirano zaščitniško in pokroviteljsko mamo, ki ima sama duševne težave, saj neprestano pada v histerijo in v vsem pretirava. Olegu so že v mladosti diagnosticirali avtizem, ki morda ni avtizem, temveč globoko ukoreninjena travma, ki ga spremlja od otroštva, ko ju je z mamo zapustil oče. Mama zdaj meni, da se mora sin osamosvojiti in najti dekle, kar za kronično nekomunikativnega in vase zaprtega Olega ni lahko. Z zdravnikom iščejo alternativne načine pomoči, nazadnje se za najbolj učinkovito metodo socializacije izkažejo vaje v gledališki skupini, v kateri Oleg, obkrožen z dekleti, pripravlja vlogo Dona Juana.
"Film prikazuje, da je Oleg našel najboljše zdravljenje onkraj poklicnih krogov, sistema. Vsi ti ljudje, ki so ga silili, naj se razvije, naj bo pravi moški, zapeljivec, ženskar, mu niso preveč pomagali. Ko sem slišal, da bo mati Olega poslala v gledališko skupino, sem vedel, da imam film, vedel, da mu bodo dovolili igrati različne vloge, različne osebnosti." (Jerzy Sladkowski)

21:30 Helmut Berger, igralec (Helmut Berger, Actor), Andreas Horvath, Avstrija, 2015, 90'

Vse od prvega prizora, v katerem Helmuta Bergerja, nekdanjo Viscontijevo muzo, zvezdnika evropskega filma in razvpitega predstavnika jet-seta, zagledamo z golo zadnjico, razkuštranega in opitega, je jasno kot beli dan, da ne bomo priča klasičnemu biografskemu dokumentarcu. Pred nami se razkrije človeška razvalina, zapiti, napol obubožani Berger, ki je z mislimi vseskozi v preteklosti, čeprav je zdaj zreduciran na življenje v majhnem apartmaju v stanovanjskem bloku sredi Salzburga. Od stare slave ni ostalo skoraj nič, zgolj fotografije Brigitte Bardot čez celo steno ter slike s posvetili Viscontija, njegovega zaščitnika in ljubimca, po čigar smrti v drugi polovici sedemdesetih let je šla njegova kariera strmo navzdol. V svojevrstnem "razmerju" je Berger tudi z režiserjem Horvathom, s katerim se neprestano prička…

Slovenska kinoteka:

19:00 Večer SFA: Pomlad prihaja

Jebiga, Miha Hočevar, Slovenija, 2000, 35mm, 1.66, barvni, 90' 

Miško je fotograf, ki pa mu v poletni vročini ni do dela in s prijatelji rajši poseda v majhnem mestnem lokalu, kjer so ti fantje, vselej brez denarja, tudi edini, a redni gostje, čeprav jim natakar noče več dajati pijače na kredit. Kultna zgodnja komedija režiserja uspešnice Gremo mi po svoje.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

21:00 Festival dokumentarnega filma: Retrospektiva: Sergej Loznica

Življenje, jesen (Žizn, osen), Sergej Loznica, Marat Magambetov, Rusija, 1998, DCP, 34', bd (ruske pesmi so podnaslovljene v nemščini)
Film je posnet v ruralni Rusiji, v vasici v bližini Smolenska, od koder so se vsi mlajši prebivalci odselili. Ostali so le starci in starke, ki morda živijo v pomanjkanju materialnih dobrin, a ohranjajo vse prepogosto pozabljene življenjske vrednote. Loznica in Magambetov vsakdanjik prikazujeta skozi serijo vinjet o vsakdanjih opravilih, družabnih srečanjih, teku časa, spreminjajočih se letnih časih, ljubezni, sreči in smrti. Minimalka, ki presega etnografske nastavke in postane oda življenju in smrti.
Portret (Portret), Sergej Loznica, Rusija, 2002, 35mm, 28', bd
Serija »kmetskih slik«, portretov podeželanov iz ruske province, ki se pred Loznicevo kamero postavljajo z atributi svojega dela v rokah. Statične podobe negibnih ljudi, za njimi pa detajli kmečkih objektov ter narava, ki spreminja podobo letnih časov, od ene zime do druge.
Artel (Artel), Sergej Loznica, Rusija, 2006, DigiBeta, 30', bd
Polurni film prikazuje majhno ruralno ribiško skupnost. Dogajanje bi se lahko odvijalo tudi pred stotimi leti, edini konkretni stik z modernim svetom namreč ponuja motorna žaga, s katero ribič izvrta luknjo v debelo skorjo ledu na jezeru, kamor bodo črne silhuete vrgle v spiralo zavite ribiške mreže. Gre za klasični primerek ruske »pastoralne« kinematografije, filmsko poetiko vsakdana, posneto v kontrastni črno-beli tehniki.

 

Kinodvor:

17:00 Ovna (Hrútar), Grímur Hákonarson, Islandija / Danska, 2015, DCP, 93'

Zmagovalec canske sekcije Posebni pogled in lanskoletnega Liffa je nežna, z zadržanim humorjem in globoko naklonjenostjo do podeželskega življa prežeta drama o odtujenih bratih, ki združita moči, da bi rešila tisto najpomembnejše.

19:00 18. FDF: Dobri državljan (A Good American), Friedrich Moser, Avstrija / ZDA, 2015, DCP, 110'

Po filmu pogovor z režiserjem in glavnim protagonistom, Billom Binneyem, ki ga bo vodil Lenart J. Kučić.

Bill Binney, nekdanji član National Security Agency (NSA), matematični genij in kriptograf, avtor številnih orodij za nadzor in obdelavo podatkov, je podobno kot Edward Snowden opozoril na nepravilnosti ameriškega vojaškega in političnega vrha, čeprav je bil njegov nastop medijsko manj odmeven. Binney v dokumentarcu trdi, da bi se lahko izognili tragediji 11. septembra 2001 … če bi NSA, v tistem času že dodobra skorumpirana organizacija, ki je ščitila predvsem lastne interese, prisluhnila njegovi ekipi in programu ThinThread, zasnovanem ob prevladujoči digitalizaciji v devetdesetih letih. Film izriše celosten portret avtorja principa »metadata«, s katerim je znal pregledati goro neuporabnih informacij in izluščiti bolj pomembne. V preteklosti je Binney z analizo ponavljajočih se vedenjskih vzorcev določil datum sovjetske invazije na Češkoslovaško in Afganistan, ofenzivo Tet v Vietnamu, v kateri so Američani izgubili dva tisoč vojakov ... Ob digitalizaciji si je zamislil izpopolnjeni sistem ThinThread, ki pa ga je NSA zavrnila …

21:15 Carol, Todd Haynes, ZDA / Velika Britanija, 2015, DCP, 118'

Todd Haynes (Daleč od nebes, Bob Dylan: 7 obrazov) tenkočutno upodobi vznemirljivo vročico porajajoče se ljubezni med dvema ženskama v času patriarhalne nadvlade in buržoazne zadušljivosti. Film, posnet po romanu Patricie Highsmith, je prejel nagrado za najboljšo igralko v Cannesu in šest nominacij za oskarja.

Mala dvorana:

19:15 Dom, Metod Pevec, Slovenija, 2015, DCP, 82'

Predfilm: Pola-Pola

V Portorožu nagrajeni dokumentarec Metoda Pevca skozi intimne izpovedi prebivalcev naslika grenko fresko hiše, ki nosi ime dom, čeprav tam ni nihče zares doma.

 

Komuna:

18:00 V žarišču (Spotlight), biografska drama, 2016

20:30 Povratnik (The Revenant), Alejandro G. Inárritu, ZDA, biografska pustolovska drama