Neforma: Zorni koti #3, naj bi blo ob 18h ampak je posnetek že dostopen
Ples: Kristýna Šajtošová, Kristina Aleksova
Glasba: Etbin Štefančič, Marko Jenič
Program za leto 2021 sta zasnovala Suzana Koncut in Andrej Fon.
Neforma #85 bo gostila ustvarjalki in ustvarjalca, ki skupaj še niso nastopali. Bolj kot na podlagi skupne zgodovine in referenc so napaberkovani po asociativni logiki, ki je vedno osebna. Torej povsem v duhu serialke, kjer so tveganje, zadrega in slepe ulice prej vrednota kot tabu. Nastop bo na posluh in ogled spet na voljo le preko spleta in sicer iz frontalne, pristranske in ptičje perspektive. 

Etbin Štefančič, 1952, bo prvič na Neformi. Glasbenik, ki ni del v zadnjem desetletju porajajoče se impro glasbene scene. Prej njen dedek v drugem kolenu. Precizen, virtuozen, a ne čistunski, hipnotičen klasični kitarist, nagnjen k psihedeličnem folku. Glasba, tako komponiranje kot izvajanje na klasični kitari, je Etbinu rdeča nit, ki jo poleg likovnega, predvsem grafičnega oblikovanja, v plejadi dejavnosti prepleta s sodelovanjem pri filmu, gledališču, radiu, televiziji in multimedijskih projektih. 
Marko Jenič tudi ni več mladenič. Čeprav je tudi on grafik in likovni pedagog,  je poznan predvsem kot  prva violina v Dionizovem komornem godalnem orkestru (ker so podatki o Jeniču na medmrežju skopi in nepreverljivi, sem si to preprosto ...). Nezamenljiv pečat pušča tudi v zasedbi »Oholo!« Oholosti pa ne moremo očitati tenkočutnemu poslušanju in odzivanju, dialoškosti  in intuitivnosti  njegove glasbene igre.  Pretresanje generacijskih razlik in postavitev izven cone udobja.
Kristina Aleksova, plesalka, pedagoginja in koreografinja, se je po končani Srednji glasbeni in baletni šoli umetniško kalila v ljubljanskem baletnem ansamblu in graškem opernem gledališču. Danes deluje kot samostojna umetnica na področju baleta, sodobnega plesa in performativnih umetnosti. Redno obiskuje Via Negativa Lab, kjer razvija svoje samostojne projekte. 
Kristýna Šajtošová je sodobna plesalka, koreografijna, performerka in pedagoginja, ki deluje na področju sodobne umetnosti na Češkem in v Sloveniji. Po študiju na Duncan Centre Conservatory v Pragi je nadaljevala izobraževanje na Royal Coservatorie v Antwerpnu.
https://vimeo.com/528856421
 

Radio Študent, ob 18H
Soočenje kandidatov za rektorja Univerze v Ljubljani
Študentke in študenti bomo prvič v zgodovini skoraj 102-letne Univerze v Ljubljani lahko na volitvah za rektorja izbirali med več kandidati – glasovalno pravico smo poleg strokovnih delavk in delavcev na univerzi prejeli leta 2017, ki smo jo prvič uveljavili istega leta.
Letošnje volitve bodo potekale 13. aprila 2021, za naziv rektorja se bodo potegovali štirje kandidati:
- prof. dr. Igor Lukšič (UL FDV),
- prof. dr. Gregor Majdič (UL VF),
- prof. dr. Igor Papič (UL FE in UL FKKT),
- prof. dr. Anton Ramšak (UL FMF).
Na soočenju, ki ga bosta vodila Hana Radilovič in Luka Stegne, se bomo osredotočili na vprašanja, ki tudi po predstavitvah kandidatov v organizaciji Univerze in soočenju Visokošolskega sindikata ostajajo odprta glede študija, pravic študentov in drugih študentom pomembnih področij.
Po uvodni razpravi bo občinstvo vabljeno k temu, da postavi vprašanja ali pristavi pripombe. Dogodek bo potekal prek spletne platforme Zoom, prenos pa bo na voljo tako na FB strani kot Youtube računu Radia Študent, prva ura pa bo v živo prenašana na valovih 89,3 MHz. 
https://fb.me/e/9VwUvkZTw
 

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, RŠ 89,3 MHz, KUD CH0 in Založba Sophia, ob 19H
Znanstvena konferenca :: Kozmični anarhizem, 2. dan
Znanstvena konferenca Kozmični anarhizem bo nadaljevala obeleževanje lanske stoletnice prvega avantgardnega dogodka pri nas, t.i. Novomeške pomladi, delo njenega akterja, »kozmičnega anarhista«, Antona Podbevška, pa tudi drugih prelomnic zgodovinske avantgarde v širšem jugoslovanskem prostoru. 
19.00 :: Jule Flierl in Irena Z. Tomažin :: UFO: Uncanny Folk Orality // Otvoritev razstave "Kozmični anarhizem" ŠTUDENTOV ALUO UL // Blaž Šef :: Interpretacija del A. Podbevška
Zaradi odlokov za zamejitev širjenja epidemije CO-VID 19 se bo fizična otvoritev razstave študentov ALUO zamaknila na kasnejši pomladni datum.
𝘚𝘰𝘥𝘦𝘭𝘶𝘫𝘰𝘤̌𝘪 𝘴̌𝘵𝘶𝘥𝘦𝘯𝘵𝘫𝘦 𝘯𝘢 𝘳𝘢𝘻𝘴𝘵𝘢𝘷𝘪 :: Alen Berlot, Oskar Kandare, Rok Ifko Krajnc, Eva Nicoletti, Matej Pavšek, Zala Perčič, Nena Petkovska, Lana Požlep, Juš Pustoslemšek, Luka Vesel, Aja Vogrinčič in Lučka Žnidaršič.
𝘔𝘦𝘯𝘵𝘰𝘳𝘫𝘪 :: doc. Emina Djukić, izr. prof. Peter Koštrun, Andrej Lamut, oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij ALUO UL
19.30 - 21.00 :: PRETEKLE IN SEDANJE OPTIMALNE PROJEKCIJE V POP KULTURI (v angleščini)
prof. dr. Tomaš Glanc: Underground Film in Eastern Europe as a Cultural Practice
doc. dr. Natalija Majsova: Archived Utopias and Memorable Futures: Decoding Soviet Science Fiction Cinema for Tomorrow
doc. dr. Manuela de Barros: Science-Fiction and Gender: Thinking Otherwise of the Future Cosmic Societies
doc. dr. Daniil Leiderman: Gamification and Anarchism in Cyberpunk 2077
Povezava za ogled programa drugega dne: https://youtu.be/1ZFUULT_Mgc
 

SNG Drama, ob 18.00
Figa (Goran Vojnovič)
Figa, tretji v vrsti izjemno uspešnih in nagrajevanih romanov Gorana Vojnovića, obravnava širok razpon tem, ki ponujajo kompleksen vpogled v zgodovinske in družbene okoliščine življenja več generacij družine, živeče na kulturno in politično prepišnem Balkanu. Leitmotiv in sprožilec zgodbe je izguba: Jadran ob dedkovi smrti in sumu samomora začuti potrebo po temeljitejšem raziskovanju družinske zgodovine, po osmišljanju in prevrednotenju spominov ter lastne benigne sedanjosti. Roman – napisan v izrazito bogatem jeziku, ki prehaja od sočnega jugoslovanskega besednjaka do skoraj filozofsko-poetičnih molovskih tonov – tako razgalja Safetov izbris iz registra stalnega prebivalstva Slovenije, Janino demenco in Aleksandrovo spopadanje z izgubo žene, Vesnino soočanje z moževim nenadnim odhodom, Jadranov konformizem in izgubljene ideale, Anjin privilegirani družinski pedigre itn. Glavna silnica, ki naelektruje fragmentarno strukturo – s preskoki v času in prostoru, ki geografsko sežejo vse do Egipta, časovno pa do obdobja pred drugo svetovno vojno –, pa je ljubezen. Tako je Figa tudi zgodba o (ljubezenskih) odnosih, o podedovanih strahovih in hrepenenjih.
Vstopnice - 11€ https://drama.kupikarto.si/dogodek.php?&dogId=5849&page=1