G L A S B A

Wckd Nation @ Kino Šiška, 21H
Šiškin spletni prenos bo tokrat pripadel ljubljanskemu glasbenemu kolektivu Wckd Nation, ki se je s prepoznavnim jazz-pop zvokom hitro uveljavila kot ena najbolj navdušujočih mladih zasedb v Sloveniji ter osvojila domače radijske valove.
PS: skupina je v goste povabila znanca Jana in Tima, glavna akterja videospota COME OVER, COME BY, ki bosta vodila koncert in skrbela, da boste v nastop vključeni tudi gledalci.
PS #2: Glasbena gosta bosta slovenski reper Jacob Mark Cavazza - Vazz in pozavnist Denis Beganović.
vstopnice stanejo 7e oz. 20e za family pack, prenos preko platforme Entrio

STREaMENJA 05, 20H
𝘿𝙄𝙂𝙄𝙏𝘼𝙇𝙉𝙀 𝙋𝙇𝘼𝙏𝙁𝙊𝙍𝙈𝙀 𝙄𝙉 𝙎𝙑𝙊𝘽𝙊𝘿𝘼 𝙂𝙊𝙑𝙊𝙍𝘼 - 𝙈𝙀𝘿 𝙏𝙍𝙂𝙊𝙈 𝙄𝙉 𝙍𝙀𝙂𝙐𝙇𝘼𝘾𝙄𝙅𝙊  [pogovor ob 20.00] + 𝘿𝙀𝘾𝙊𝙉𝙎𝙏𝙍𝙐𝘾𝙏𝙊𝙍 𝙫𝙨 𝙇𝙄𝘼𝙍𝘼 𝙏'𝙎𝙊𝙉𝙄 [live act ob 21.00]
Socialna omrežja navidez delujejo kot javni trg, kjer ljudje razpravljajo o aktualnih vprašanjih, dejansko pa so bolj podobna zasebnim trgovskim centrom, kjer lastniki oblikujejo in izvajajo pravila, na katera potrošniki pristanejo z vstopom. Meja svobode govora ne izrisuje več pravni red, ampak digitalni velikani – nadnacionalne korporacije, ki lebdijo nad zakonodajnimi prostori držav. Tako trg informacij, s katerim upravljajo korporacije, kot pravna ureditev, oblikovana v političnem procesu, sama po sebi nista imuna na nedemokratične tendence in želje po zagotavljanju koristi nosilcem moči. 
V pogovoru, ki ga moderira novinarka Monika Weiss, bodo govorile_i:
- dr. Nataša Pirc Musar (odvetnica), dr. Tanja Oblak Črnič (komunikologinja, profesorica na FDV UL), Nataša Goršek Mencin (v.d. vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji), Filip Dobranić (programer, sociolog kulture in filozof, Danes je nov dan).
𝘋𝘌𝘊𝘖𝘕𝘚𝘛𝘙𝘜𝘊𝘛𝘖𝘙 𝘷𝘴 𝘓𝘐𝘈𝘙𝘈 𝘛'𝘚𝘖𝘕𝘐 :Mariborska techno surovina Marko Lük aka Deconstructor skozi različne tehnologije in tehnike raziskuje zvok temačnega industrijskega tehna. Mašine, ki poganjajo utrip njegovega live acta so polne hipnotičnih melodij in temačnih atmosfer, predvsem pa polne ritmičnega šusa, ki poganja energijo v ušesa in telesa. (https://www.facebook.com/events/190977882600290)

JazzzklubMezzoforte Naprej,_ne_desno SVoBoDNImEDmEDijSKIjAMsEssION: Daniel Homšak, Marko Petrušić, 19H
Marko Petrušić prihaja iz Ljubljane, zaključil je konzervatorij za jazz v Celovcu in AG v Ljubljani. Sodeloval je z Greentown jazz bandom, Just Friends quartet, Blue train quintet/trio/duo, itd. Izdal je več kot 10 samostojnih cdjev z več kot 50 avtorskimi skladbami.
Na streamingu v četrtek, 8.4.2021, bo izvedel solo improvizacijo na domačem pianinu, ki vsebuje različne elemente moderne in postmoderne improvizacije in nosi naslov Naprej, ne desno. 
Daniel Homšak je zaključil Mestno šolo za risanje in slikanje, nastopal je tudi kot basist v bendih Blue train, Adi Smolar, Easywalkers, Jezdeci apokalipse, itd.
pretok v živo na: https://kompot.si/cirkus-tovarne-rog/prisluhni/

P R E D A V A N J E  /   P O G O V O R

Pogovor s prof. dr. Mieke Verloo o intersekcionalnosti in politikah enakosti, 16H
V pogovoru z Romanom Kuharjem bo razpravljala o svojih izkušnjah preučevanja in praktičnega ukvarjanja z intersekcijskim pristopom k diskriminaciji, politikam enakosti in naraščajoči opoziciji proti tovrstnim praksam.
Mieke Verloo je profesorica primerjalnih politik in vprašanj neenakosti na Univerzi Radbound na Nizozemskem in razsikovalka na IWM (Institut für die Wissenschaften vom Menschen) na Dunaju. Bila je znanstvena direktorica dveh obširnih evropskih projektov, ki sta se ukvarjala s politikami enakosti (MAGEEQ in QUING), na tem področju je svetovala tako Evropski komisiji kot vrsti nacionalnih vlad, v zadnjem času pa se posveča predvsem analizi napadov na enakost spolov in druge politike enakosti. Njena zadnja knjiga (Varieties of Opposition to Gender Equality in Europe) je izšla leta 2018 pri založbi Routledge. Leta 2015 je prejela nagrado za življenjsko delo (Gender and Politics Career Achievement Award), ki jo podeljuje ECPG (European Conference on Politics and Gender).
preko zooma : https://uni-lj-si.zoom.us/j/95567673468

Rok Benčin: Fotografija, struktura, afekt, 17H
Nedavni afektivni obrat v fotografski teoriji sledi Barthesovemu premiku od strukture k afektu v Cameri lucidi. Toda že preden je Barthes izdal svojo fotografiji posvečeno zadnjo knjigo, je Thierry de Duve postavil tezo, da je v semiotično strukturo fotografije, kot jo razume Barthes, že vpisan afektivni proces. Fotografija naj bi bila namreč zaradi svoje indeksikalne narave razpeta med travmo in žalovanjem. Na predavanju bomo razmislek o afektirani strukturi fotografije razširili onstran predpostavke o njeni indeksikalni naravi. Kaj se zgodi z afektivnostjo fotografije, če njenega objekta več ne razumemo skozi neposredno povezavo med podobo in upodobljenim, temveč skozi nedoločenost, s katero njegova fotografska osamitev zaznamuje objekt?
preko zooma = ZOOM

Se res svobodno odločamo?, 18H
Odločitve so del našega vsakdana. Odločimo se, kdaj bomo vstali, ali bomo viseli na telefonu ali sledili predavanju, kam bomo šli na kosilo, s kom bomo preživeli večer… Ampak, ali so naše odločitve vedno zavestne in svobodne?
Pridružite se nam na spletnem predavanju Se res svobodno odločamo? in izvedeli boste:
- s kakšnimi vrstami odločitev se srečujemo,
- kako pomembnost problema vpliva na izbiro metode odločanja,
- k čemu se zatekamo, če nimamo popolnih informacij, če se moramo odločiti hitro ali če odločitev za nas ni zelo pomembna,
- kako lahko nekateri z uporabo preprostih trikov vplivajo na naše odločitve in
- zakaj to ni vedno nujno slabo.
več info in prijave na https://www.facebook.com/events/279269873710968

Se slišimo?, 18H
Pandemija bo za veliko število ljudi pustila večje posledica ne duševnem zdravju in počutju, zato smo se odločili vzpostaviti pogovorno skupino, ki bi predstavljala varen prostor, znotraj katerega bi se lahko v zaupnosti skupine pogovarjali o tegobah in ovirah, s kakršnimi se študentje soočamo zaradi nastale situacije. Skupina je namenjena študentom z vseh fakultet, srečanja pa potekajo enkrat tedensko. Namen pogovorov je lajšanje napetosti, ki so jo ustvarili številni ukrepi, ki so zajezilie druženje v živo in na različne načine okrnili socialno življenje posameznika. Namen projekta je torej sproščeno skupinsko spletno druženje, s katerim bi se marsikdo v teh čudnih časih počutil malo bolje.
več info in prijave na https://www.facebook.com/events/188303863105942

Po poteh ruskih carjev. Ivan Grozni., 19H
Ivan IV. Vasiljevič z vzdevkom Grozni ( 1530 -1584), veliki moskovski knez in prvi car Rusije, ki je vladal kar 50 let- dlje kot kateri koli drugi ruski vladar.
Vladavina Ivana Groznega še vedno povzroča polemike; za nekatere je bil prvi ruski car eden najbolj izobraženih ljudi svojega časa, progresivni vladar, ki je razširil meje svoje države, za druge pa kruti tiran, ki je pobil na tisoče ljudi.
25. avgusta l. 1530 se je moskovskemu velikemu knezu Ivanu III. rodi dolgo pričakovan sin in prestolonaslednik Ivan.
Vstop prost. Obvezna je predhodna PRIJAVA zaradi omejenega števila prostih mest v virtualni dvorani: https://rusija.si/potopisni_vecer_rusija/

Kdo je Foucault - bralni seminar na daljavo 4. del, 19H
V drugi seriji bralnega seminarja se bomo na prvem srečanju lotili prvega poglavja Arheologije vednosti, pri preboju v bralni tekst pa nam bodo pomagali kolegi z Inštituta za delavske študije.
Konec sedemdesetih let Foucaultovo delo Arheologija vednosti postane sklepno delo desetletja pred tem izdanih knjig kot so Zgodovina norosti, Rojstvo klinike ter Besede in reči. Desetletja referenčnih, velikih del in revolucionarnih miselnih preobratov pa ne moremo misliti zunaj družbeno-političnih ter kulturnih vrenj, ki so se končala na barikadah majevskih protestov leta 1968.
Mladen Dolar v spremni besedi knjige Arheologija vednosti poudari, da se delo na svojem začetku izkaže kot veliki anti-klimaks, saj imamo na prvi pogled opraviti z dolgimi, nadrobnimi in na videz suhoparnimi razpravljanji o metodoloških vprašanjih ter o pravem pristopu k pisanju zgodovine preko razumevanja statusa diskurzivnih formacij, statusa izjav in izjavnih funkcij, kakor tudi statusa arhiva. 
več info na https://www.facebook.com/events/467179704625431

G L E D A L I Š Č  E

Simona Semenič: jerebika, štrudelj, ples pa še kaj, 20H
Petnajsti avgust 1963, vas v Vipavski dolini. Vaščani pripravljajo dva dogodka na isti dan, ob isti uri – mašo za veliki šmaren z gospodom škofom in proslavo za dan graničarjev JNA s tovarišem sekretarjem izvršnega komiteja centralnega komiteja. Odločitve, ki jih morajo sprejeti, so težke. Bodo zveste ovčice ali poslušni tovariši? Na prvi pogled je jerebika, štrudelj, ples pa še kaj igra o nekem zgodovinskem času in temeljni slovenski ideološki razklanosti. A bolj ko se zadeva razpleta, bolj postaja portret sodobne slovenske družbe, v kateri ideološko prepričanje zlahka zamenja pragmatična korist. 
vstopnica za ogled stane 8 e