Metelkova mesto:

 

A-Infoshop ob 19:00: Veganska večerja

Tokrat z vami ekipa Salad Haters!
Ker menimo, da je solata (če ne gre za krompirjevo, ki je že solidna priloga) izredno precenjena, smo ustanovili ekipo za promocijo obroka brez solate. Skuhali vam bomo
toplo juho, slastno glavno jed s sočno prilogo ter, če se nam bo dalo, še sladico.
Solato z mize, naj zacveti na vrtu in potlej zgnije na kompostu!

 

Jalla Jalla:

19:00 Torkpedo-> Godzilla (1954), video projekcija

21:00 Pustna Cica Mica: železni jugoslovanski repertoar od šlaga 60ih do synthuoznih 80ih ob nenehni spremljavi brezčasne trešerice.

 

Menza pri koritu ob 21:00: KARNEVALSKI BENEFIT RDEČIH ZOR. Tema letošnjega karnevalskega večera so: (ne)slavni pari in kolektivi.

Ekipa feminističnega in queerovskega festivala Rdeče zore je v polnem zagonu in v pripravah na 16. izdajo festivala, ki bo na sporedu med 5. in 8. marcem 2015. Lahko ga podprete že na pustni torek z lastno udeležbo na benefitu, kjer bo prišlo na plano vse, kar bi radi pokazali drugim: nove kričave frizure, novo politično prepričanje, nestalno spolno identiteto, skrita razmerja z nasprotnim ali istim spolom ali pa vaš nepogrešljiv občutek za disko koreografijo! Tema letošnjega karnevalskega večera so: (ne)slavni pari in kolektivi. Več nas bo, prej bomo na cilju!

Karaoke: Tradicionalni pustni benefit bo tudi tokrat povezovala in ogrevala Meta! Prepevali in zabavali pa se boste predvsem vi in vaši poslušalci.

Glasba: Scemir Mango je tako v prostem kot ujetem času ruski znanstvenik. Pust mu je najljubši dan v letu, ker lahko dela poskuse na svoji identiteti. Kadar pleše, pleše zares in ker je širokega duha to počne na vse glasbe sveta

Dress code: (Ne)slavni pari in kolektivi Vabljeni vse maske in šeme v stilu: John Lennon & Yoko Ono, Thelma & Louise, Die Rote Zora und ihre Bande, Trije mušketirji, Baader-Meinhof Group, Svi goli pa ko šta voli, itd.

Vrata: 21h.

Karaoke: 22h.

Vstopnina: 3 € pred 24h, 5 € po 24h.

 

Gala hala ob 22:00: E.B. KING (Gumitwist) SCHRAUFF (Elements) VUKA (Gumitwist) Vstopnina: 4 € maske, ostali 5 €

 

Klub Gromka ob 22:00: Pustna Gromka: BACK TO THE 90'S: EURODANCE >> DJane DeeDee vrti muziko za nostalgike.

Bogati melodični vokali in rap inserti združeni s sintesizerji, močnimi bas ritmi in uho všečnimi melodijami so jedro Euorodance glasbe ... na plesišču se bodo razlegali 2 Unlimited, DJ Bobo, Corona, Sash!, Ace of Base, Captain Jack, Masterboy, E.T., Dr. Alban, La Bouche, Caballero, Snap, Ice Mc, Scooter, Haddaway, Culture Beat, East 17, Moby, Scatman John, Magic Affair, Prodigy, Captain Hollywood Project, Capella, Technotronic, Snap, The KLF... in pa še kakšne novodobne stilsko prilegajoče se poslastice.

 

Channel Zero ob 23:00: Everything goes Pust - Tudi v mesecu februarju se bo že vsem znana posadka Everything Goes zbrala v polni postavi - Sunneh, Rope, Jerry, Fogy, kjer se bo pridružil še Cookie. Metal, rock, punk, hip-hop, pozabljeni hiti in še in še se bo vrtelo na še bolj utrgani ediciji kot ponavadi, saj se bo dogajalo na pustni torek, 17. februarja 2015. Lets get wild + maske več kot zaželjene!

 

Glasba izven:

 

Cankarjev dom:

Gallusova dvorana ob 19:30: Kromatika 5. - Vračanja

Simfonični orkester RTV Slovenija

Dirigent: George Pehlivanian
Solistka: Lana Trotovšek, violina

Program:
M. Bonin, novo delo
P. I. Čajkovski, Koncert za violino v D-duru, op. 35
J. Sibelius, Simfonija št. 1 v e-molu, op. 39

Kadar koli je na sporedu novost, se poslušalci, pa tudi kritika, zelo razveselijo. Če pa je to slovensko delo mladega skladatelja, je radovednost še toliko večja. Matej Bonin je brez dvoma eden najzanimivejših skladateljev mlajše generacije, ki je že nekajkrat dokazal veliko poznavanje in obvladovanje svojega poklica. Od oktobra 2012 se izpopolnjuje pri Beatu Furrerju v Gradcu, diplomiral pa je na ljubljanski Akademiji za glasbo pri Urošu Rojku.

O skladbi, ki jo prav zdaj piše, pravi takole: »Ideja kroženja kot mehanizma, ki poganja generiranje ter oblikovanje identitete vseh ravni zvočne materije (ritem, artikulacija, tonsko gradivo, tekstura ...), je pristop, ki se mu posvečam zadnji dve leti svojega ustvarjanja. Ciklično kroženje med " že znanimi" zvočnimi elementi in postopnim uvajanjem “novih” tako ustvarja zvočno snov, ki je v stalnem procesu preoblikovanja. Raziskovanje empatičnosti do glasbene snovi, ki se v takem procesu ustvarja, je zame kot ustvarjalca bistvenega pomena.

Orkester kot kompleksno zvočno telo je pri tem zagotovo velik navdih.

Tokrat bo dirigentsko delo prevzel naš stari znanec George Pehlivanian, redni gost obeh osrednjih orkestrov. Po letu 1991, ko je zmagal na tekmovanju dirigentov v francoskem Besançonu, se mu je odprla mednarodna umetniška pot, ki ga vodi k številnim svetovnim orkestrom. Poleg Boninove novitete bo z mlado in že v svetu uveljavljeno slovensko violinistko Lano Trotovšek predstavil še Koncert za violino in orkester v D-duru P. I. Čajkovskega in v drugem delu koncerta še Sibeliusovo Simfonijo št. 1 v e-molu.

Klub CD ob 20:00: HALKA

Sevdah koncert, predstavitev novega albuma O ljubavi

Božo Vrečo, glas;

Dino Šukalo, kitara;

Edvin Hadžić, bas;

Adis Sirbubalo, harmonika, klavir;

Anes Beglerbegović, tolkala

Ansambel Halka je nastal aprila 2013 z željo glasbenikov z različnih koncev BiH, da bi posneli in izvajali glasbo, ki bo ostala zvesta tradiciji sevdaha in hkrati dar njegovim velikanom, kot so Joze Penave, Rade Jovanovića, Zekerijaha Đezića, Emine Zečaj, Nade Mamule, Zaima Imamovića, Omera Pobrića pa tudi številni drugi, katerih imena so se izgubila v času in brez katerih Halka ne bi mogla nastati. Skupina deluje pod okriljem Gramofona, založbe sarajevskega jazz festivala pod vodstvom Edina Zubčevića. Halka je jeseni 2014 posnela gradivo za nov album, ki ga bodo za to priložnost premierno predstavili v Sloveniji.

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta - PUSTNI TOREK - Cafe Mezclao

mešanica različnih stilov tradicionalne kubanske glasbe

Tomy Farkaš - kontrabas/vokal
Lazzaro Hierezzuelo - bongos/vokal
Jure Čehovin - maracas/güiro/vokal
Ariel Cubria - tres/vokal
Sledil bo Celični Etno jam.
Vstop prost.

 

Teater, gledališče, odrske deske, art in drugo:

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Hodnik, režija: Mare Bulc

Tekmovalci se v besedilu Matjaža Zupančiča prostovoljno prepustijo eksperimentalnemu sobivanja, ki lahko traja v nedogled oziroma do točke, ko ostane v stanovanju le eden, ena, zadnji ali zadnja - zmagovalec ali zmagovalka.
Izbira tega težkega besedila, ki zahteva izreden igralski vložek, je pogojevala način režijskega vodenja vaj za predstavo. Igralci Šentjakobskega gledališča so v procesu nastajanja predstave zato izkusili gledališki/življenski eksperiment, ki je rezultiral tudi v 36-urni neprekinjeni vaji, lahko bi ji rekli tudi izkušnja neprekinjenega sobivanja in bivanja v liku. Nastopajoči so v liku živeli (in to kar se da dolgo) in poustvarjali situacije iz drame ter opravljati vse, kar vsakdan ujetosti v stanovanju lahko vsebuje. Verjamem, da je ta kompleksna skoraj dvodnevna izkušnja odločilno vplivala na končne igralske stvaritve, ki jih boste gledali v uprizoritvi.
Predstava Hodnik v fizično izredno omejenem prostoru (hodniku) v čustveno napete situacije sopostavi sedem tekmovalcev-sostanovalcev resničnostnega šova, ki jih spremljamo od začetnih nedolžnih navezovanj stikov do brutalnih (čustvenih) razdorov ob odstopih/odhodih/izločitvah posameznih tekmovalcev. Dogajanje od zunaj nadzoruje Max, bog-stvaritelj šova, katerega namen se počasi razkriva, skozi tedne in mesece sobivanja tekmovalcev v šovu in s tem na televizijskih ekranih.
Hodnik je popularna in aktualna drama tudi zato, ker komunicira s - in komentira sistem, v katerem dandanašnji živimo. Prav kapitalizem nas vsak dan zvito, prikrito sili v prostovoljno, radostno ujetost v neskončni resničnostni šov življenja pod nadzorom. Izstop je možen. A za kakšno ceno?

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Grad

"Za zdaj ne vem o gradu nič drugega kakor to, da znajo tam najti pravega zemljemerca." – Franz Kafka

Franz Kafka! Že s svojim imenom vzbudi v nas plaz asociacij in je sinonim za toliko različnih občutij in stanj sodobnega človeka, kot le malokateri avtor svetovne književnosti. Čeprav njegova dela niso med tistimi, ki nas prepričajo z lagodnostjo in prijetnostjo bralskega užitka, pa so kljub časovni odmaknjenosti vedno znova aktualen del kulture vsakdanjega življenja in privlačna za nove razlage. Roman Grad (1922, objavljen 1926) zavzema v Kafkovem po obsegu skromnem opusu še prav posebno mesto; s svojo večplastnostjo, prostodušno temačnostjo in vznemirljivo nedokončanostjo zgodbe o zemljemercu, ki pride v zasneženo vas pod gradom, je bil vse od nastanka vir identifikacije v najrazličnejših zgodovinskih situacijah, tako političnih kot metafizičnih. Že samo to dokazuje, da ga je dojeti celovito ne le nemogoča, temveč tudi nesmiselna naloga in da je vsak poskus, da bi ga prevedli v drug medij, že vnaprej obsojen na nezadostnost. Kar nam ostane, je delen, oseben, tako rekoč sebičen pogled, v katerem naj se s pomočjo Kafkove metaforike zrcali zdajšnjost. Na to tvegano pot avtorske interpretacije romana se bo podal režiser Janusz Kica z avtorjem dramatizacije Goranom Ferčcem in tako slovenskemu gledalstvu še tretjič (po Ameriki, 1995, in Procesu, 2001) pokazal eno od poti do avtorja, ki ga razumemo vsi, a nihče do konca.

Iz gledališkega lista:

Seveda je splošno znano, ampak občudovanja vredno pri Kafki je, da ima pri njem sicer vse rep in glavo, ni pa odgovorov. Postavlja vprašanja, sproža miselne procese, problematizira, marsikaj odpre, ampak nikoli ničesar ne pripelje do konca, nikoli ne daje odgovorov, ker jih kratko malo ni. Seveda ostaja v sistemu morale, v tem smislu prekoračuje meje le pogojno, ampak kako, kaj je pravilno, kaj ne, tega nikoli ne pove. Konkretno: ves čas smo s K.-jem, spremljamo ga, skupaj z njim zbiramo informacije o tem, kar poskuša razumeti, in kajpak tako kot on – to je v naravi medija – želimo, da bi po možnosti prišel do svojega cilja. In več ko ima informacij, bolj se oddaljuje od tega cilja, manj razume, manj prodre v tisto, k čemur stremi. Hrepenenje po gotovosti se tako lepo povezuje z močjo te pozitivnosti. V bistvu je njegova zgodba zgodba o izgubljenih iluzijah. In vendar: ne glede na to, kaj se zgodi, hoče imeti pravico do svoje poti, šel bo po njej. To bi nam moralo K.-ja kljub njegovim slabim lastnostim pravzaprav približati, ga narediti simpatičnega ... saj ne vem, je Sizif simpatičen?,ves čas je prešvican, in tudi K. sem pa tja spije kakšno pivo in ima druga zadovoljstva.
Janusz Kica (zapisala, prevedla in uredila Mojca Kranjc): "Režiserjevi grajski krokiji" (odlomek)

mala drama ob 20:00: Nekaj sporočil za vesolje

"Nahajamo se v eksploziji, pizduni." – Wolfram Lotz

Pritlikava pohabljenca Lum in Purl Schweitzke, nekakšna sodobna Vladimir in Estragon, iščeta smisel življenja. Ugotovita, da je tisto, za kar se splača živeti, skupni otrok, vendar ne moreta vplivati na usodo, saj je njuno življenje dramatik že zapisal v dramsko besedilo. Kdo jima lahko pomaga uresničiti željo? Obiščejo ju različne medijske, izmišljene ali zgodovinske osebnosti, vsaka s svojo zgodbo in s svojo bolečino. V igro vstopi še Vodja poteka, ki vsem tem osebnostim ponudi priložnost, da s posebno napravo v vesolje pošljejo kratko sporočilo.

O predstavi:

Pritlikava pohabljenca Lum in Purl Schweitzke, nekakšna sodobna Vladimir in Estragon, iščeta smisel življenja. Ugotovita, da je tisto, za kar se splača živeti, skupni otrok, vendar ne moreta vplivati na usodo, saj je njuno življenje dramatik že zapisal v dramsko besedilo. Kdo jima lahko pomaga uresničiti željo? Obiščejo ju različne medijske, izmišljene ali zgodovinske osebnosti, vsaka s svojo zgodbo in s svojo bolečino. V igro vstopi še Vodja poteka, ki vsem tem osebnostim ponudi priložnost, da s posebno napravo v vesolje pošljejo kratko sporočilo.

 

SiTi TEATER ob 20:00: Maestro (TM): Odpuljen spopad za impro prestol

En večer, in trinajst odličnih improvizatorjev pod taktirko dveh režiserjev, ki se borijo za titulo Maestro! Vsak tretji torek v mesecu!

Vstopnina: 10 eur / 6 eur - študentje, dijaki in upokojenci
 

Mini teater ob 20:00: Zapiranje ljubezni

Kaj se zgodi, ko zaljubljenost mine in ljubezen izgine? Kaj narediti, ko dve osebi nista več za skupaj? Ko ne moreta ali ne želita biti več v odnosu? Zapiranje ljubezni je konec zgodbe. Zgodbe o paru, ki poskuša končati in zapreti skupno zgodbo. Odlična igralca Pia Zemljič in Marko Mandić, par tudi izza odra, bosta na odru zaključevala svoj ljubezenski in partnerski odnos. Ženeta ju bes in skrajna sila, da se razideta. Lika, ki skozi jezik in gibanje med seboj gradita bodečo žico iz besed, se bosta poskusila rešiti iz vrtinca, v katerega ju je potegnilo in v katerega vlečeta drug drugega.
Čakata nas dva monologa, ki se medsebojno ne moreta prekiniti. Dva ločena toka besed, ki ne bi prenehale teči, če se ne bi nenadoma pojavili otroci. "Globoko v sebi čutim, da gre za plesno predstavo," je rekel avtor besedila Pascal Rambert. In na neki način to ples tudi je - duševni ples, ki na plano prinaša tisto nevidno gibanje duše. In tudi živcev.
Vemo, da se ljubezenska zgodba redko konča mirno. Nasprotno, ko ženska in moški označita začetek konca, je skoraj gotovo, da bo izbruhnilo nasilje. Beseda celo ni dovolj močna, da bi lahko izrazila vse verbalne eksekucije, s katerimi bosta partnerja podvrgla drug drugega. Iz izkušnje vemo, da se ljudje takrat ne prenašajo, niti so pripravljeni oproščati. Kontakt z drugim se zdi kot živa rana, strašno brezno, pretresenost, ki osebo pripelje do tega, da bo eksplodirala, da je konstantno izven sebe, brez možnosti vrnitve. 

 

10KA klub smeha ob 20:00: 10kin večer novega 29

Ob torkih je program posvečen novim šalam in novim obrazom, zato se nam pridružite pod odrom ali na njem in skupaj se nasmejmo mladim upom.

Večer bo tokrat povezoval Dušan Tomić Dule, rezident kluba smeha 10ka, hišni tehnik in odličen komik, na odru pa bodo poleg njega še: Jan Kreuzer, Gašper Bergant, Andrej Težak Tešky, XX, XX in XX.

 

Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj ob 20:00: Enya Belak, Veronika Valdés: Profil in kazen, plesna predstava

Koprodukcija: Flota, CD
Koncept, koreografija, ples: Enya Belak, Veronika Valdes
Dramaturgija: Andreja Kopač
Avtorska glasba: Alja Zore, Jonas Žabkar
Scenografija: Sabina Belak
Kostumografija: Andrej Vrhovnik
Oblikovanje svetlobe: Janko Oven
Video in fotografija: Jani Peternelj
Oblikovanje tiskovin in predstavitveni video: Enya Belak
Produkcija: Flota, Ljubljana
Koprodukcija: Cankarjev dom
Zahvala: Uroš Buh, Miha Deisinger, Jana Menger, Jernej Orhini, Tamara Polanc, Kristina Rozman, Sara Smrajc Žnidarčič, Zavod BIG
Podpora: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo

»Če bi bil Facebook država, bi bil tretja po velikosti. Po številu prebivalcev sta večji samo Kitajska in Indija. Trenutno ima Facebook preko 500 milijonov uporabnikov.«

Predstava Profil in kazen je duet Enye Belak in Veronike Valdés, ki prevaja virtualni svet v plesni medij. Prihodnost napoveduje dobo digitalizacije, razvijajo se spletne trgovine, virtualni svetovi, internetne storitve, pametne inštalacije. Človek lahko praktično vse opravlja preko manjših naprav, povezanih z internetom. Uporaba interneta postaja avtonomni del vsakodnevnega življenja. Nekateri se skušajo afirmirati na novitete, medtem ko jih drugi zavračajo. Preko internetnih povezav je možno zadovoljiti skoraj vse osnovne življenjske potrebe posameznika.

Socialna omrežja so namenjena druženju, izmenjavi izkušenj, mnenj, mednarodnim povezavam, lažji komunikaciji v mednarodnih prostorih, sklepanju poslovnih storitev, zabavi, učenju, nadzoru. Vsak si kreira svojevrsten profil, informacije so enormne in hkrati »otipljive«. V tem neskončnem omrežju je viden prav vsak. Le en klik, le en podatek je lahko preveč, da se poruši tvoja slika, tvoja virtualna podoba in tvoj svet. Je to prihodnost? Posameznik, ki je na medmrežju izpostavljen, je hkrati od njega tudi odvisen in zato ranljiv, njegovi osebni podatki pa dostopni mednarodnemu prostoru informacijskih mrež in socialnih omrežij. Kaj se dogaja s človekom? Ali bo ta postal le 2D oziroma 3D prikaz na računalniškem zaslonu? Gre res zgolj za prikazovanje resničnosti na spletu ali gre za prikaz neizživetega življenja, maskiranje in podoživljanje drugega sveta? Kaj če se internetna mreža sesuje? Bo zavladal kaos?

 

Center in Galerija P74 ob 19:00: Josip Stošić (1935 – 2009)

Josip Stošić je zagrebški pesnik, umetnostni zgodovinar in likovni umetnik. Gre za premierno predstavitev njegovega umetniškega ustvarjanja ter prvo posthumno pregledno razstavo.
Razstava prinaša povsem neznan segment dela tega zelo pomembnega likovnega ustvarjalca, ki je širši javnosti ni znan. Njegovo umetniško delo je pomembno vplival na številne vizualne umetnike in na sam razvoj sodobne umetnosti na Hrvaškem.
V likovnem opusu, ki je bil predstavljen na številnih skupinskih razstavah je sodeloval z vrsto umetnikov in kustosov: Borisom Bućanom, Zdravkom Tišljarom, Vladimirom Gudcem, Ladislavom Galetom, Goranom Trbuljakom, Radoslavom Putarom, Davorom Matičevićem, Richardom Demarcom.
Stošićev umetniško delo je multimedijsko in vključuje poezijo, besedila, minutne drame, filme, instalacije, objekte, koncepte, grafična dela, fotografijo. V mediju filma je deloval skupaj z Darkom Schneiderom kot scenarist dveh filmov v 70. letih dvajsetega stoletja, nekaj filmskih animacij pa je izvedel skupaj z Ladislavom Galeto.
Pri svojih sedemnajstih letih, leta 1951 je v samozaložbi izdal kultno knjigo pesmi Đerdan, ki je bila kmalu po objavi cenzurirana in prepovedana. Ob Radovanu Ivšiću, Boru Pavloviću in Ivanu Slamnigu je v hrvaško umetnost uvedel konkretno poezijo. Študiral je zgodovino umetnosti in psihologijo in vse do svoje upokojitve leta 2000 deloval kot arheolog in umetnostni zgodovinar na Institutu za zgodovino umetnosti. Tu je dosegel tudi več pomembnih znanstvenih odkritij.
Josip Stošić je v času svojega življenja pripravil samo tri samostojne razstave, poleg njih pa je sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini.
Razstavo "Josip Stošić" smo pripravili v organizaciji Instituta za sodobno umetnost iz Zagreba in tesnem sodelovanju njegove družine (žena Karmen Stošić in sin Irin Stošić).
Kustosinja razstave je Janka Vukmir.

 

radioCona FM88.8MHz ob 19:11: radioCona:ZimaFM

FM razstava radio in zvočnih del radioCona FM 88.8MHz in stream www.radiocona.si

PET zaporednih noči med nedeljo 15. in četrtkom 19. februarjem, vsako noč od prib 19:10 radioCona:ZimaFM poslušalnica PRITLIČJE, Mestni trg

Amplitudne modulacije, radijski signali, alarmi, sirene ali zgolj ritmično odmerjanje časa z vsakovrstnimi stroji prehajajo v zvočne podobe gozdov in travnikov. Potovanje, ki se iz distopične krajine pregiba v sanjske svetove narave.
torek - program radioCona:
Vasja Progar: Study In RFI,
 Marko Trstenjak: Loop,
 Niklas Meier: Moscow Street Network, IO.SOUND: (( Return of the 12th Planet )),
 Jeff Kolar: Smoke Detector,
 Hugo Paquete: Radial Transference,
 Joseph Kramer Porous Notion: Index Fragments and Interpretations,
 Anastasya Koshkin: Biding and Unseen,
 Andréa Marsolais-Roy: Jardin de combustibles, raxil4 + his Namelessness Is Legion 3dB: Vacuamoenia Omelia al Vento,
 Mario Gauthier: Passages

 

KOŽ ob 18:00: Močno me skrbi – kaj lahko storim? – Katja Istenič

"Skrbi me, kako bo. Povsem na trnih sem. Kaj če se mi zgodi kaj groznega? Kaj če zbolim? Kaj če jim ne bom všeč? Kaj če gre vse narobe?" - Se tudi vi kdaj znajdete v primežu skrbi? Kaj skrbi sploh so in kako vplivajo na naše življenje? Kaj lahko storimo, da se jih rešimo?
Predavanje organizira Društvo "Up" v okviru Šole življenjskih veščin.
Vljudno vabljeni!

 

Slovenski gledališki inštitut ob 18:00: Gledišče* Srečanje in pogovor s prejemnikoma Borštnikovega prstana Mirando Caharija in Aleksandrom Krošlom

Srečanje z dobitnikoma Borštnikovega prstana Mirando Caharija in Aleksandrom Krošlom bo v torek, 17. februarja 2015, ob 18. uri v dvorani v 1. nadstropju Slovenskega gledališkega inštituta, Mestni trg 17, Ljubljana. Je četrto v nizu srečanj z dobitniki Borštnikovega prstana, ki jih v okviru praznovanja 50. obletnice Festivala Borštnikovo srečanje pripravlja Slovenski gledališki inštitut. Srečanja se bodo zvrstila do poletja 2015, v skrajšani obliki pa bodo kot posnetek predstavljena na razstavi v Mariboru.
Miranda Caharija, prejemnica Borštnikovega prstana leta 2005
Želja postati igralka se ji je kot deklici iz Nabrežine porodila že v otroštvu, prav tako pa se ji je uresničila tudi želja, da bi igrala v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer je začela kot šestnajstletnica. Tedaj velikega ansambla se spominja kot "polnega izjemnih igralk in igralcev", ki so postali njeni kolegi, obenem pa tudi "izvrstni učitelji". "Mirandino začetno navdušenje se je dopolnjevalo s trdim garanjem ob strogem nadzoru izkušenih mojstrov, ob poizkusih preseganja že osvojenega znanja, ob prisvajanju in zavračanju sugestij mentorjev," je pot učenke tržaške gledališke šole opisala Bogomila Kravos.
Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu je s številnimi, pa tudi zelo raznovrstnimi igralskimi stvaritvami ostala zvesta vso kariero. Igralka značilne neposrednosti, kraške žilavosti in vročekrvnosti je leta 2002 prejela nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo.
Zaslovela je kot Sneguljčica v istoimenski mladinski igri Pavla Golie (režija Jožko Lukeš, 1961), kmalu pa so ji zaupali tudi drugačne vloge; leta 1961 je bila Ofelija v Babičevi postavitvi Shakespearovega Hamleta. "Interpretacijsko bi jo lahko uvrstili v galerijo t. i. mediteranskih tipov, vendar s pripombo, da so njeni liki prežarjeni s široko paleto različnih odtenkov topline, ki dajejo značajski odločnosti pridih razumevajoče miline. Kar je v tekstovni zasnovi nakazano kot ženska trmoglavost ali samovoljnost, postane v njeni obdelavi preudarna treznost ali nevsiljiva premočrtnost." (B. Kravos)
Igrala je v vseh igrah priljubljenega nobelovca Daria Foja, ki jih je uprizorilo tržaško gledališče, in leta 1978 za vlogo Enee v Babičevi postavitvi komedije Sedma zapoved: Kradi malo manj na Borštnikovem srečanju prejela nagrado občinstva. Z režiserjem Jožetom Babičem je veliko sodelovala – poleg omenjenih je ustvarila tudi naslovno vlogo v njegovi uprizoritvi Župančičeve Veronike Deseniške in zanjo leta 1977 prejela Severjevo nagrado. Toda sodelovanje ni bilo le gledališko. Z vlogo v Babičevem filmu Po isti poti se ne vračaj (1965) je prestopila prag filmskega področja in ustvarila nekaj vidnih vlog, med temi Evo v istoimenskem Slakovem filmu iz leta 1983.
Med nepozabnimi uprizoritvami ostaja Delitev Piera Chiare v režiji Maria Uršiča, za katero je s kolegicama Bogdano Bratuž in Miro Sardoč leta 1984 prejela Borštnikovo diplomo za izredni dosežek ansambelske igre. Z Uršičem je ustvarila še več vlog, med katerimi so ji posebej ljube vloge močnih ženskih likov; takšne so Serafina v Williamsovi Tetovirani roži (1990), De Filippova Filumena Marturano v zunajinstitucionalni postavitvi leta 1996, ki je bila igrana na različnih tržaških prizoriščih v slovenščini in italijanščini, Deja Husu v istoimenski Uršičevi "ljudski igri", z uprizoritvijo katere je igralka obeležila štiridesetletnico svojega gledališkega dela, in to prav v letu, ko je prejela tudi Borštnikov prstan, najvišje igralsko priznanje za življenjsko delo.

 

Kino Šiška, Komuna ob 20:00: STRIPOLIS: Vzporedna vesolja (kratka zgodovina lgbtq stripa)

Lgbtq strip je večji del zgodovine obstajal v mikrokozmosu gejevskih in lezbičnih publikacij, založb, knjigarn in scen. Namenjen je bil v prvi vrsti lgbtq skupnostim in njegovi avtorji in avtorice pogosto niso iskali širše javnosti. Po drugi strani pa si lgbtq strip deli usodo z alternativnimi, satiričnimi in subverzivnimi stripi, ki imajo kulten status v dobro obveščenih javnostih, do občasnih ali rekreativnih bralcev pa prihajajo zgolj po naključju.

Nekateri gejevski avtorji in lezbične avtorice, kot na primer Ralf König, Alison Bechdel ali Howard Cruse, so postali znani in priljubljeni tudi v širši javnosti, v vzporednih vesoljih pa na nove bralce in bralke čaka še mnogo kultnih lgbtiq striparjev in stripark. Vabljeni, da jih spoznate.

Skozi vzporedna vesolja lgbtq stipa nas bo vodila pisateljica, prevajalka in stripofilka Urška Sterle.

 

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Kreativno-literarni dogodek: Urne zgodbe: Obeta se nam zadnji kvalifikacijski večer letošnjih Urnih zgodb. Z nami bodo: Nika Švab, Brina Rafaela Klampfer, Polona Černič in Rok Štukej. Kdo od njih se bo prebil v aprilski polfinale in se pridružil Živi Bončina ter Arjanu Preglu? Gost večera bo Andrej Tomažin.

 

Trainstation Squat v Kranju ob 20:00: Predavanje in diskusija: Vzpon skrajne desnice v Evopi (gosta: Erik Valenčič in Tibor Rutar)

Finančna, gospodarska in socialna kriza v Evropi je rodila ogromno novih političnih obrazov. Zgodovina nas uči, da so gospodarske krize dobro gojišče za ekstremna politična razmišljanja.

Tako se zaradi vse bolj zaostrenih življenjskih razmer krepijo skrajne desničarske stranke in počasi zmagujejo na raznih volitvah. Od Francije, Nizozemske, Ukrajine, Madžarske, Avstrije, Slovaške, Grčije, Velike Britanije, Švedske, Poljske…, vedno bolj so priljubljeni tudi pri mladini.
Strankarsko se poskušajo vezati tudi v zvezo evropske ultradesničarske stranke, ki naj bi napovedala boj proti Bruslju. Francoski filozof Bernard Stiegler je v nedavnem intervjuju za Mladino dejal, da če bo Evropa napačno eksperimentirala, se lahko znajdemo v fašizmu. Tej tezi je pritrdil tudi Igor Pribac: "Evropa že drsi v ta položaj. Trenutne razmere volilno telo pehajo v naročje tistih, ki vzbujajo lažno upanje, da lahko naredijo red."
Razne manjše skrajno desničarske skupine se vse več aktivirajo tudi na ulicah. Aktualne so demonstracije v Nemčiji proti islamizmu, v Grčiji in na Švedskem so pretepi nazi skinheadov in antifašistov nekaj vsakdanjega. Vse več je napadov na razne socialne levičarske centre, lotevajo se matretiranja in pretepanja migrantov, homoseksualcev, tudi kakšni umori so povezani z njimi.
Več informacij o vzponu skrajnih desničarskih skupin v Evropi pa na predavanju.
Gosta predavanja:Erik Valenčič in Tibor Rutar

 

Bežeče sličice!!!

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana:

18:00 Ugrabitev Michela Houellebecqa (L‘enlèvement de Michel Houellebecq), Francija 2014, DCP, 92'

Igrivi dokumentarni triler "razkrije" resnico o nenavadnem izginotju enfant terribla sodobne francoske literature Michela Houellebecqa, ki v filmu s precej samoironije igra samega sebe.
Septembra leta 2011 je razvpiti francoski pisatelj Michel Houellebecq med promocijsko turnejo ob izidu romana Zemljevid in ozemlje nenadoma izginil. Začele so krožiti govorice, da so ga ugrabili islamski skrajneži, morda celo marsovci. Film nam končno razodene resnico o skrivnostnem pisateljevem izginotju: literarnega zvezdnika so ugrabili trije čudaški "bodibilderji" in ga iztrgali iz njegovega hektičnega vsakdana. Houellebecq se tako znajde sredi podeželske idile, kjer se končno lahko sprosti, saj ga ugrabitelji za rojstni dan presenetijo s simpatično Fatimo in, ker je znan verižni kadilec, tudi z dovoljšno količino cigaret. Ostaja le ena neznanka: kdo bo plačal odkupnino?
"Pravzaprav me ne zanima Michel Houellebecq, ampak Michel Thomas [njegovo pravo ime]. Človeško bitje, ne pisatelj. Avtor me nikakor ne zanima. Prikazati sem hotel Michelovo človečnost - njegove slabosti, njegov humor, njegovo zoprnost, vse tisto, kar ga dela človeškega, kar govori o osebi, ne pa o medijskem liku." (Guillaume Nicloux)

20:00 Birdman, Alejandro González Iñárritu, ZDA, 2014, 119'
Prepričljiv režijski dosežek mehiškega cineasta Alejandra Gonzáleza Iñáárrituja, v katerem breme zvezdništva zrcali resnično izkušnjo igralca Michaela Keatona.

Riggan Thomson je nekdanji hollywoodski zvezdnik, znan po filmski upodobitvi superjunaka Birdmana. S točke daleč od vrhunca uspeha se sedaj poskuša vrniti na prizorišče z ambiciozno broadwajsko predstavo. Upa, da se bo s to tvegano potezo uveljavil kot polnovredni umetnik. Kmalu pred premiero predstave pa se začnejo kopičiti težave, saj se eden izmed igralcev med vajami poškoduje v čudni nesreči. Namesto njega najamejo igralca Mika Shinerja, ki zagotavlja uspeh, a v projekt prinese kopico osebnih ekscentričnosti. Bolj ko se bliža premiera, bolj negotov je Riggan, ki je v projekt za povrh vložil vso svojo osebno in poklicno verodostojnost ...

"Zanimalo me je raziskovanje bojev z egom, ideja, da gre vedno za iluzijo, pa če si še tako uspešen, po denarju ali slavi. Začasno je. Ko se ženeš za stvarmi, za katere meniš, da jih želiš, in podeliš ljudem moč, da te ovrednotijo, kmalu potem ko jih končno dobiš, v tej sreči zaslediš minljivost." (Alejandro González Iñárritu)

4'95, 4'50* EUR

 

Kinoteka:

19:00 Retrospektiva: François Truffaut

Lepa deklica kot jaz (Une belle fille comme moi), François Truffaut, Francija, 1972, 35mm, 1.66, barvni, 98', svp  

Naslovna junakinja nenavadne erotične komedije je najbolj divja med divjimi otroki Françoisa Truffauta, ena njegovih najosvobojenejših junakinj, vulgarna in vitalna – zlorabljeno dekle, ki se kmalu priuči amoralnega repetoarja preživetvenih taktik, ki vodijo v zločin. Camille (Bernadette Lafont) je v zaporu obsojena umora in tam jo zaradi raziskave o ženskah zločinkah obiskuje mlad sociolog (André Dussollier). Camille poskuša obiskovalca ujeti v svoje mreže in ga prepričati, da je nedolžna. Zgodbo vodi uporaba osupljivo številčnih slogov in aluzij, preko noirovskih flashbackov, serije referenc na Hitchcockovo Vrtoglavico in kopice odbitih nastopov à la Jerry Lewis. Camillino bujno utelešenje razposajene ženske neukročenosti je izvrsten antipod Truffautovi neizprosni viziji sveta, ki to neukročeost hkrati zatira in po njej hrepeni.

21:00 Večer Društva slovenskih režiserjev: Podelitev strokovnih nagrad

V februarskem Večeru slovenskih režiserjev bo DSR prvič podelil strokovne nagrade Društva slovenskih režiserjev in sicer za leto 2014. Podelili bomo tudi nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Vstop prost.

 

Kinodvor:

18:45 Višja sila (Turist / Force Majeure), Ruben Östlund, Švedska, 2014, DCP, 118'

Film provokativnega švedskega režiserja Rubena Östlunda z neprizanesljivim humorjem postavlja pod vprašaj vlogo moškega v sodobni družini. Senzacija festivala v Cannesu in dobitnik velike nagrade žirije v sklopu Posebni pogled.

21:00 Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju (En duva satt på en gren och funderade på tillvaron), Roy Andersson, Švedska / Norveška / Francija / Nemčija, 2014, DCP, 100'

Sklepni del trilogije »o tem, kako je biti človek«, je švedskemu mojstru tragikomedije, nadrealizma in absurda Royu Anderssonu (Pesmi iz drugega nadstropja) prinesel zlatega leva na zadnjem Beneškem filmskem festivalu.

Mala dvorana:

20:00 Čas za improvizacijo, Tina Lešničar, Janez Stucin, Slovenija, 2014, 82'

Dokumentarni film Čas za improvizacijo predstavi osem ustvarjalcev domače jazzovske scene, jim sledi na Dunaj, v Amsterdam in New York ter spremlja njihovo stremljenje k popolnosti in iskanje mesta v glasbi z obrobja.

20:45 20.000 dni na Zemlji (20,000 Days on Earth), Iain Forsyth, Jane Pollard, Velika Britanija, 2014, DCP, 97'

 

Kino Komuna:

19:00 Petdeset odtenkov sive, romantična drama, Sam Taylor-Johnson, ZDA, 2015, 125'

21:45 Petdeset odtenkov sive, romantična drama, Sam Taylor-Johnson, ZDA, 2015, 125'