Teater, razstave, predavanja...:

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Petelinji zajtrk, režija Gojmir Lešnjak Gojc

Najboljša komedija po izboru občinstva

Vstopnina: Od 7 EUR dalje

 

MGL:

Veliki oder ob 19:40: Žlahtni meščan, komedija

Molière je znamenito komedijo Žlahtni meščan ustvaril po naročilu svojega kraljevskega zaščitnika in službodajalca Ludvika XIV. ter jo leta 1670 s svojo gledališko skupino pred njim tudi krstno uprizoril. V živahni komediji s petjem in plesom, za katero je glasbo napisal utemeljitelj francoske nacionalne opere Jean-Baptiste Lully, se je osredotočil na temo napredovanja po družbeni lestvici. Bridko se je ponorčeval iz omejenega in povzpetniškega gospoda Jourdaina, ki mu v življenju sicer prav nič ne manjka, a se sramuje svojih meščanskih korenin in bi se rad za vsako ceno zrinil med aristokrate.

mala scena ob 20:00: Čudežna terapija, komedija

Kadar v zakonu hudo škriplje, prideta človeku na misel vsaj dve zelo različni rešitvi: ločitev ali obisk zakonske posvetovalnice oziroma psihoterapevta. Tako se tudi Jana in Valentin Dorek, par srednjih let z dvema skoraj odraslima otrokoma, namenita reševati zakonsko barko, ki neusmiljeno tone. Njuna psihoterapevtka, ženska z dolgoletno prakso, jima postreže s celo vrsto različnih psiholoških vaj za izboljšanje komunikacije, ki pa po prvih obotavljajočih se korakih sprožijo hudournike medsebojnega obtoževanja. Na dan privrejo zatajevani občutki Jane, ki se je vsa leta zakona počutila odrinjeno in zapostavljeno, saj Valentinu nikoli ni odpustila skoka čez plot. Vendar ji zagrenjeni Valentin vrne milo za drago, ker si je tudi ona nekoč privoščila ljubimca. Kot vsi dolgoletni zakonci sta Jana in Valentin izkušena in do zob oborožena veterana zakonskega bojišča; vešče vrtita meče očitkov, mečeta kopja obtoževanj, podstavljata mine poniževanj in streljata drug drugemu naravnost v srce. Bo mirovna misija uglajene in obupane psihoterapevtke uspela ali pa bo s svojimi metodami vred končala kot kolateralna škoda vojne zakoncev Dorek?

 

Gledališče Glej ob 20:00: Človeški glas

Monodrama Jeana Cocteauja Človeški glas, napisana leta 1930, se osredotoča na zapuščeno žensko, ki ob telefonu pričakuje poslednji klic bivšega ljubimca, da bosta uredila še zadnje podrobnosti skupnega življenja ter se za vedno poslovila. Čustveno nabit telefonski pogovor, ki ga zaradi motenj na omrežju ljubimca ne moreta nemoteno izpeljati, je osnova za razburkano in večplastno zgodbo, ki poleg zgodovine njunega odnosa razkriva tudi moralno etična vprašanja vrednotenja ljubezni ter pasti telefonskega pogovora kot sredstva komunikacije. Ženska, ki je konec zveze sicer pričakovala, je močno razpeta med racionalnim zavedanjem o poteku njunega odnosa in svojo čustveno platjo, ki se s tem ne more sprijazniti. Kako naprej, kaj zdaj, je bil ves odnos zgolj iluzija? V intimni drami sicer močne, sodobne in samostojne ženske smo priče ključnemu trenutku njenega življenja, v katerem pred nami zasije v vsej svoji mešanici odločnosti, ranljivosti, moči in krhkosti skozi obče človeško temo zapuščenosti.

Vstopnina: 10 evrov, 7 evrov študenti, dijaki in upokojenci

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 20:00: Rožnati trikotnik (Bent)

Predstava Rožnati trikotnik 17. 12. 2018 zaradi bolezni v igralski ekipi odpade.
 
Obiskovalci in obiskovalke lahko zamenjavo že kupljenih vstopnic ali povračilo denarja uredijo do 18. 1. 2019 v Informacijskem središču CD. Že kupljene vstopnice lahko zamenjajo za katerega od januarskih terminov.

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Emilia Galotti

Emilia Galotti kot naslovna in na prvi pogled najbolj tragična junakinja pooseblja krepost. Je lepa, pobožna, nedolžna, nevedna, neizobražena in podrejena; ideal mlade meščanske ženske. Čeprav nosi naslovno vlogo, je za sam potek dogajanja kot subjekt povsem nepomembna, najbolj je prisotna takrat, ko je le odsotni objekt (časti, strasti, kariere). V prvem dejanju, ko je prisotna le na portretu (moška upodobitev, reprezentacija ženske, in ne ženska sama), jo slikar Conti označi za angela, in v zadnjem konča kot truplo; skoraj nikoli nima zares priložnosti postati človek. Temu se še najbolj približa v predzadnjem prizoru, ko z mirnostjo prenese tragično novico o umoru zaročenca in očetu prepreči, da bi se maščeval Princu in Marinelliju, ki sta posredno odgovorna. "To življenje je vse, kar imajo sprijenci," pravi, in nato poudari, da ima tudi sama resda samo eno življenje, ampak tudi "samo eno nedolžnost" in nedvomno je bolje izgubiti prvo kot drugo. Očetu zato predlaga, naj raje umori njo, saj je "bolje zlomiti vrtnico, preden ji veter osuje cvetne liste." To metaforo oče nato ponovi tudi Princu in Marinelliju, ko mu Emilia že okrvavljena leži na rokah, in kakor da obranjeni cvet nedolžnosti ne bi bil dovolj poveden, Odoardo ob svoji mrtvi hčeri vpraša Princa: "Vam je še všeč? Še zdaj razvnema vašo strast?"

 

mala drama ob 20:00: Deklica s strunami

Intimna drama na ozadju družbenega dogajanja v sodobni Evropi poteka na meji med stvarnim in sanjskim svetom, med prepoznavnimi, pogosto neprijetnimi situacijami na mejah in postajah ter spomini in prividi, v katerih se prepletajo časi in jeziki, glasba in poezija, trpkost in lepota življenja.

 

Cirkulacija2 ob 19:50: O

Trojica mojstov, Slovenca - vizualni umetnik Simon Svetlik – in dveh Japoncev – virtuoz plesa in giba Ryuzo Fukuhara in vrhunski glasbenik Takatsuna Mukai se bodo prvič srečali pri ustvarjanju skupnega dogodka, performansa "-O-". Ker bi njihovo sodelovanje stežka napovedali enoznačno, saj gre za umetnike bogate zgodovine, številnih referenc, mnogih izjemnih projektov in raznoterih profilov, je še najbližje imenovanje avdio-vizualni performans, čeprav bo zagotovo šlo za veliko več kot to.
Vsi trije namreč v svojem delu raziskujejo lasten medij, drzno eksperimentirajo z njim in ga stalno nadgrajujejo ter razširjajo meje svojih ustvarjalnih obzorij. Njihova umetnost je dejansko življenje, po katerem se pretakajo tekočine inspiracije, razmišljevanja in aktivnosti, ki jih sčasoma prelijejo pred nas, da bi se z vsakim atomom naselili v prostor, se prelili v naše misli in prestavili naše odnose na nivo umetniškega, hkrati hipnega, ki se dogaja v trenutkih našega soočenja, kot trajnega, ki bo zavzel naše občutenje v medsebojnosti povezav, iz katerih trije umetniki gradijo svojo sliko sveta. Lahko pa tudi še več.
Simon Svetlik – video projekcija, video modulacija
Ryuzo Fukuhara – ples, gib
Takatsuna Mukai – električna violina, sintetika in programiranje

 

- - -

 

Galerija Spomeniškovarstvenega centra ob 18:00: Odprtje razstave Grafike #2

Razstava grafičnih del

Ustvarjanje grafičnih del predstavlja poseben izziv in drugačno ustvarjalno izkušnjo, saj ga v primerjavi s kreiranjem slikarskih ali kiparskih del definira večja stopnja nepredvidljivosti in negotovosti. Ali je končni odtis realizacija ustvarjalčeve ideje, se slednjemu namreč razkrije šele tik ob koncu ustvarjalnega procesa, ko loči list papirja od matrice, "ne-všečnosti", četudi včasih dobrodošle, pa neredko pomenijo ponovitev celotnega procesa. Prav zato grafik ni le umetnik, ampak hkrati raziskovalec in tehnik, saj je kakovosten odtis odraz mnogih poizkusov in včasih tudi srečnih naključij.

Eksperimentiranje in preučevanje polja grafičnega ustvarjanja združuje tudi pet ustvarjalcev, ki se predstavljajo na razstavi Grafike #2. Končni izraz njihovih preizkusov so raznoliki motivni svetovi linorezov, jedkanic, akvatint in celo inovativnega betonskega tiska.

Razstavljajo: Anka Doblekar, Igor Ravbar, Tadej Trnovšek, Tjaša Zidarič, Meta Žvokelj.

Brez vstopnine

 

Arhitekturna galerija DESSA ob 20:00: Amoebix: hieroglifi in skice Marka Modica

Odprtje in predstavitev razstave

Vljudno vabljeni na odprtje razstave slik Marka Modica, ki bo v ponedeljek, 17. decembra, ob 20. uri.

Po razstavi bomo nadaljevali s tradicionalno Dessa novoletno zabavo. Vabljeni!

Marko Modic je priznan slovenski multimedijski umetnik, najbolj poznan po svojih abstraktnih fotografijah in slikah. Njegova dela so predstavljena v galerijah po celem svetu, prav tako tudi v številnih publikacijah in monografijah.

Brez vstopnine

 

- - -

 

KOŽ ob 18:00: John S. Dryzek: Politika Zemlje: okoljski diskurzi

Predstavitev knjige

Knjigo je v letošnjem letu izdal Inštitut ČKZ, sodi med svetovna temeljna dela na področju okoljistične misli. Na področju ekologije in varstva okolja prek nazorne sistematizacije najpomembnejših okoljskih diskurzov pokaže na pluralnost predstav o okolju in naravi, v čem se te odlikujejo, kaj spregledajo in v čem je njihov potencial. Delo gre razumeti kot mentalni zemljevid, ki pomaga, da se lažje znajdemo v nepregledni množici predstav o "reševanju okoljskih problemov". Knjigo bodo predstavili člani in članice uredništva zbirke Oikos.

Brez vstopnine

 

Atrij ZRC ob 18:00: Heglova teorija dejanja, Mirt Komel

Predavanje bo posvečeno Heglovi teorij dejanja, kakor jo je moč ekstrapolirati iz izbranih pasusov iz Fenomenologije duha, odlomkov, ki nas popeljejo od gospostva in hlapčevstva preko Shakespearjevega Hamleta, Goethejevega Fausta in Schillerjevih Razbojnikov vse do prevrata sveta, ki se dovrši s Francosko revolucijo.

Doc. dr. Mirt Komel je filozof in pisatelj, predavatelj in predstojnik Katedre za kulturologijo na UL-FDV. V zbirki Analecta je že izdal zelo uspešno knjigo Diskurz in nasilje (2012), pri Založbi FDV pa Poskus nekega dotika (2011) in Sokratski dotiki (2015). Za založbo Bloomsbury je uredil zbornik prispevkov z naslovom The Language of Touch: Philosophical Examinations in Linguistics and Haptic Studies (izid 2019).

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Javoršek z Lacanom: pozabljeni heretični pisatelji – Jan Simončič (predavanje)

Več desetletij cenzuriran in zamolčan pisatelj Jože Javoršek je bil eden pomembnih dramatikov in avtobiografov slovenskega prostora. S svojim obsežnim in provokativnim opusom je zaznamoval generacije svojega časa, časa v katerem je bila njegova literarna prodornost vselej škandalozna za javno moralo.

Predavanje bo na podlagi originalnih zapisov odprlo vrata do razumevanja Javorškovega življenja in pomembnosti njegovega delovanja. Pri tem bo izpostavilo vprašanje pozabljenosti morebitnih heretikov, ki so delovali med Slovenijo in Parizom. Odpor, upor, kreacija in samo-avtorizacija bodo ob tem tvorili vez med psihoanalizo in literaturo v njunem skupnem preboju iz dogmatizmov, »common sensa«, normalizacije in diskurzov moči.

Jan Simončič je vodja sekcije za psihoanalitične povezave Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo. Magistriral je iz filozofije na Univerzi Kingston v Londonu. Dogodek bo povezovala predsednica Slovenskega lacanovskega društva in ustanoviteljica prve slovenske lacanovske revije Objekt želje, Nina Krajnik.

 

Bežeče sličice!!!

 

Kinoteka: Ni predstav

 

Kinodvor: