Koronani torek
Metelkova mesto: DIY družabnosti
AT-Rog:
Ambasada Rog ob 17:00: Slovenščina
Vsak torek ob 17ih v Ambasadi Rog poteka tečaj slovenščine za begunce in prosilce za azil. Lepo vabljeni začetniki in tudi tisti, ki si želite izpopolniti svoje znanje in se izpopolniti v praktični konverzaciji.
Izven:
Klub CD ob 20:00: Cankarjevi torki: Fed Horses
Urša Mihevc; glas, Jure Mihevc; kitara, Danijel Bogataj; violina, mandolina, kitara, Rok Škrlj; bas, Jure Maček; bobni, Mitja Kavčič; klaviature
Skupina Fed Horses je velika in pomembna osvežitev v slovenski popularni glasbi. Četudi se deklarira kot alternativni country, na čelu z odlično pevko Uršo Mihevc prispeva h krajinski in žanrski različnosti domače glasbene scene ter je sinonim za kakovostno popularno glasbo, ki z živimi predstavitvami vsakič znova dokazuje, da je prostor za drzno in drugačno tudi v ustvarjanju in sprejemanju glasbe, ki ni namenjena samo za ozek specializirani krog poslušalcev. S svojo glasbo je zasedba prepričala širše občinstvo, predvsem s podporo Vala 202, na svojem prvem koncertu v Cankarjevem domu pa bo predstavila novi EP.
Vstopnina: 15 EUR
Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Radio Mondo
Matej Mijatović – vokal, kitara
Nino de Gleria – kontrabas
Klemen Bračko – violina
Blaž Celarec – bobni
Tilen Stepišnik – kitara
Urban Grabenšek – klavir
Sledil bo Celični jam.
Brez vstopnine
Prulček Bar ob 21:00: Social Problem + Los Loa // LIVE at Prulček
HARD ROCK VEČER
Rock zveni v kombinaciji z latino-ameriškimi ritmi in gipsy jazzom.
➡️ Zgodba o skupini Social Problem, je zgodba o štirih ljudeh, ki ustvarjajo glasbo. V tem problematičnem času, ko človek ne moremo verjeti ničemur, kar prebere ali sliši, njihova glasba služi kot medij, s katerim se lahko izražajo in vplivajo na druge ljudi. V vesolju je konstanten boj med svetlobo in temo. Sonce zaide le, da lahko zjutraj spet vzide. To prepletanje črne in bele, medtem ko živimo in se učimo, je bistvo skupine. Na koncu koncev smo vsi problem … in rešitev.
Člani skupine:
Jernej Bučar (vokal)
Gašper Stopar (kitara)
Andrej Bratuša (bas)
Marko Janžič (bobni)
Brez vstopnine
Teater, razstave, predavanja...:
SNG Opera in balet ob 19:30: Peter Iljič Čajkovski: DEVICA ORLEANSKA
Opera v štirih dejanjih
MGL:
mala scena ob 20:00: Karaoke
SNG Drama:
mala drama ob 20:00: Življenje drugih
Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 18:00 in 19:30: 2020, znanstveni kabaret
Po motivih besedil Yuvala Noaha Hararija
Režija: Ivica Buljan
Projekt 2020 želi celovito performativno prikazati izzive skorajšnje prihodnosti. Izhodiščna točka raziskovanja je leto 2020. V gledališču poznamo predstave, ki rekonstruirajo pomembne letnice, kot so 1789, 1848, 1914 ali 1968. V leposlovju poznamo dela, ki so napovedovala prihodnost, denimo Orwellov roman 1984. Kubrickov genialni film 2001: Odiseja v vesolju je zastavil vprašanje, ali smo kot človeška vrsta zmožni shajati s prekrasnim sporočilom upanja, obarvanega s humanizmom?
Predstava se sprašuje o tem, kaj je dobro življenje. Sprašuje se, kako človeštvo uresničuje temeljni vrednoti: ljubezen in spoštovanje do drugega.
Vstopnina: 16, 18, 22, 26 EUR
Mini teater ob 20:00: Naj bo konec lep
Slovenska krstna uprizoritev
Mohamed El Khatib je želel napisati dramsko besedilo na podlagi intervjujev, ki jih je naredil s svojo materjo. Leta 2012 je njena smrt prezgodaj končala zastavljeni projekt. Nastala je zlepljenka časopisnih izrezkov, elektronskih in telefonskih sporočil, transkripcij pogovorov, videov, kratih dialogov z očetom … Ves material združuje fikcijo in dokumentarnost in ponuja vpogled v intimnost življenja zaznamovanega s smrtjo ter se dotika vprašanj družine, države, maternega jezika, spominov, žalovanja. Besedilo je ganljiva avtobiografska pripoved, mestoma zajedljivo boleča, pogosto pa tudi zabavna, ki pretanjeno prepleta osebno z univerzalnim.
Avtor je o svojem delu zapisal: 'Združil sem skupek življenjskih materialov, ki sem jih zbiral od maja 2010 do avgusta 2013. Nisem vedno prosil za potrebne avtorizacije, nisem si postavljal vprašanj meja, spodobnosti, previdnosti. Zbral sem vse, kar sem lahko, in sestavil novo celoto. Vse se je dogajalo hitro in brez vnaprejšnjih premislekov. Ta dokumentarna fikcija je predstavljena bolj ali manj linearno in kronološko. Nikakršnega suspenza ni, vemo, da mama na koncu umre in da je njen sin zelo žalosten. Vemo tudi, da bi ravnal drugače, če bi lahko vse naredil še enkrat. Bil bi popoln sin. Starši se vedno sprašujejo, če so bili dobri starši. Kaj pa mi? Smo bili dobri otroci? Smo bili otroci na nivoju? Olimpijski otroci?'
Besedilo je bilo leta 2016 nagrajeno z veliko nagrado za dramatiko (Grand Prix de Littérature dramatique).
10KA klub smeha ob 20:30: Večer Novega z gostom #43
Stand up
Vstopnina: 3 eur, študentska 2 eur
- - - -
Moderna galerija ob 19:00: Razstava: Cenzura in svoboda izražanja / O nazadovanju svobod v Evropi
Kakšno je stanje svobode v Evropi? Kakšno vlogo mora v tem odnosu igrati umetnost? Ima svoboda izražanja omejitve? Koliko takih omejitev lahko demokracija prenese? Učinki cenzure, agitacije in manipulacije so danes jasno vidni v kulturi in medijih. Kritični glasovi se pogosto zlorabljajo za povsem politične namene, njihova stališča in izjave pa se izkrivljajo za potrebe senzacionalizma.
Vse pogosteje se dogaja, da so umetniki zaradi svojega dela obsojeni na zaporne kazni, njihova umetnost je podvržena cenzuri, sami pa so izpostavljeni medijski agresiji. Podobno so tudi novinarji izpostavljeni vse večjim pritiskom. Napadi nanje so skrbno preračunana dejanja s ciljem nekakšne samocenzure. Poleg tega je vse manj sredstev za financiranje kritične umetnosti in neodvisnega novinarstva. Novinarji in kulturni delavci, ki zastavljajo neprijetna vprašanja, lahko pričakujejo resne posledice, celo to, da so ogrožene njihove kariere.
Vstopnina: Odrasli: 5,00 EUR Dijaki, študenti, upokojenci in osebe nad 65 let: 2,50 EUR Skupine odraslih: 3,50 EUR Skupine študentov, upokojencev, dijakov: 2,00 EUR Družine: 10,00 EUR
- - - -
Trubarjeva hiša literature:
ob 18:00: Timotej Pavlin: Ta svet pekel je in košček raja vmes (odprtje razstave)
Timotej Pavlin je študent arheologije, aktivist Mladih za podnebno pravičnost in ljubitelj umetnosti, ki se v ostanku prostega časa ukvarja tudi s slikarstvom. Risal je že od malih nog, v zadnjih nekaj letih pa išče svoj izraz v akrilnih barvah.
V zadnjih delih razmišlja predvsem o absurdnosti sveta in presprašuje smer v katero ta gre, hkrati pa išče načine kako najti uteho pred naravo resničnosti. Je odgovor umetnost, filozofija, religija, ljubezen, aktivno državljanstvo ..?
Feminizem, nacionalizem in družbena reprodukcija – Antonija Todić (predavanje)
ob 19:30: Feminizem, nacionalizem in družbena reprodukcija – Antonija Todić (predavanje)
Na predavanju bomo predstavile študijo Sare R. Farris z naslovom »V imenu pravic žensk«, ki obravnava posebni položaj migrantskih delavk v Evropi. Kljub naraščajoči islamofobiji in vzponu nacionalističnih politik so tudi najbolj ostri nasprotniki priseljevanja migrantkam nenavadno naklonjeni – vidijo jih kot žrtve patriarhalnih kultur, ki jih je treba rešiti in emancipirati. S prepletom integracijskih politik in gospodarskih ukrepov jih spodbujajo k izobraževanju in delu, ki jim bosta – tako kot evropskim ženskam v dvajsetem stoletju – omogočila ekonomsko neodvisnost, osvoboditev iz okovov zasebne sfere in pobeg od nasilja v družini. Toda to nepričakovano sočutje, ki ga izražajo tako desničarji kot feministke, ni zgolj dobronamerna gesta. Danes je velik del žensk zaposlenih, obenem pa je zaradi razkroja socialnih držav pritisk na družine vse večji, zato v večini zahodnoevropskih držav kronično primanjkuje delavk, ki bi opravljale skrbstvena in gospodinjska dela. Mnoge samooklicane feministke, ki ubogim migrantkam ponujajo emancipacijo skozi delo, kakršno so menda dosegle same, jim v resnici naprtijo naloge, ki so se jih desetletja poskušale znebiti. Analiza političnoekonomskih temeljev ideologije reševanja priseljenk, ki jo avtorica poimenuje z izrazom femonacionalizem, tako razkrije rasistične podmene in protislovja sodobnega feminizma ter ponudi odlična izhodišča za razpravo o delu, družbeni reprodukciji in intersekcionalnosti. Knjiga v slovenskem prevodu izide februarja letos pri Založba Sophia.
Cankarjev dom:
Konferenčna dvorana M3+M4 ob 18:00: Medreligijski dialog kot alternativa sekularizmu – kritična refleksija v luči izkušenj v Združenem kraljestvu, Sloveniji in BiH
Medreligijski dialog se v zadnjih dveh desetletjih ne pojavlja zgolj kot teološka-akademska praksa ter kot bilateralna aktivnost med posameznimi religijskimi skupnostmi, temveč tudi, bolj ambiciozno, kot celovit model postsekularnega javnega diskurza. Ali medreligijski dialog lahko deluje kot alternativa sekularnemu javnemu diskurzu ali pa nujno vodi v kakofonijo moralnih in metafizičnih diskurzov, ki se med seboj ne morejo več razumeti in zato ne morejo najti skupnega imenovalca za razumno etično in politično razpravo?
Na predavanju bom k temu vprašanju pristopil v luči izkušenj z medreligijskim dialogom v različnih evropskih kontekstih: Združeno kraljestvo, Slovenija ter Bosna in Hercegovina. V luči tako prednosti kot tudi pomanjkljivosti medreligijskega dialoga kot javnega diskurza je treba iskati »tretjo pot« oz. neke vrste »sekularnost 2.0«, po kateri je srečevanje različnih religijskih jezikov in verovanj v javnosti nekaj dobrega in pomembnega, a sekularnega etičnega diskurza (ki ne rabi predpostavljati ateizma) ne želi nadomestiti, temveč ga reformira.
Brezplačne vstopnice
Kosovelova dvorana ob 19:00: Kako se znajde stara grška drama v sodobni Grčiji?
Predavala bo dr. Constantina Ziropoulou (Odprta grška univerza v Atenah)
Constantina Ziropoulou bo – v okviru sedanjih zapletenih kulturnih in gospodarskih razmer v Grčiji – osvetlila sodobni pristop do antične grške gledališke tradicije. Spoznali bomo mejnike v zgodovini oživljanja antične grške drame od ustanovitve sodobne neodvisne grške države do danes. V ospredju predavanja bodo najbolj reprezentativni primeri znanih produkcij starodavne grške drame modernega časa. Izvedeli bomo nekatere zanimivosti o trenutnem gledališkem sistemu v Grčiji, na festivalih ter v organizacijah, ki gostijo domače in mednarodne produkcije antične grške drame.
Constantina Ziropoulou je raziskovalka vloge starodavne grške drame na vseh ravneh grškega izobraževalnega sistema in vsebin, pri katerih je antična drama v stalnem stiku z našim časom. Predavateljica je na Univerzi v Atenah diplomirala iz klasičnih študij, študirala je na Univerzi v Essexu in na Sorboni v Parizu, nato pa doktorirala na Aristotelovi univerzi v Solunu. Raziskuje sodobno grško dramo in gledališko prakso, pa tudi starogrško dramo v modernem gledališču. Je članica Mednarodnega foruma dramatikov, ki deluje v okviru Mednarodnega gledališkega inštituta, avtorica znanstvenih gledaliških knjig in člankov, predava na državnih in mednarodnih gledaliških kongresih. Bila je direktorica Grškega gledališkega inštituta in muzeja v Atenah, predavala je na Aristotelovi univerzi v Solunu, na Univerzi na Peloponezu in Univerzi v Patrasu. Deluje kot izredna profesorica Odprte grške univerze v Atenah.
Brezplačne vstopnice
Bežeče sličice!!!
Kinoteka:
18:00 Klasiki
Angel, Ernst Lubitsch, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 91', svp
Marlene Dietrich, srečno poročena žena vladnega predsednika, se zaplete v takisto srečno romanco s prikupnim neznancem, za katerega pa se kmalu izkaže, da je odličen in star prijatelj njenega moža. Tenkočutna komedija zmešnjav in prvovrstna ljubezenska zgodba v isti sapi, velika in po krivici nekoliko prezrta mojstrovina velikega Lubitscha.
20:00 Kinoatelje: Zgodbe brez meja
Soma, Sandra Jovanovska, Slovenija, 2019, digitalni format, 16:9, barvni, 9’, bd
Mislili smo, da smo narejeni iz prahu, v resnici pa smo samo duh. Zgodba se odvija v recikliranem vesolju in se vrti okoli dveh bitij: nagačevalca in mesarja.
Stoj!, Giulio De Paolis, Italija/Slovenija, 2019, digitalni format (posneto na 16mm), 1.85, barvni/čb, 7’, bd
Ženska se v jeseni svojega življenja spominja, kako je ljubezen vstopila v njeno srce prav v usodnem letu 1947, ko je v goriško pokrajino ostro zarezala novonastala meja med Italijo in Jugoslavijo.
Miren dan, Jan Mozetič, Slovenija, 2018, DCP, 1.85, barvni/čb, 90’, ap
V vasici ob meji, ki jo vseskozi biča nevidna roka zgodovine in kjer je bilo celò pokopališče razmejeno med socialistično Jugoslavijo in Italijo, se v teku tihega dne začnejo križati zapletene zgodbe, kot bi se odvijale v vzporednih svetovih.
Kinodvor:
17:00 Sinonimi (Synonymes), Nadav Lapid / Francija, Izrael, Nemčija / 2019 / 123’
Za člane Kluba Kinodvor prost vstop.
Mladi Izraelec Yoav prispe v Pariz z upanjem, da ga bodo Francija in Francozi rešili pred norostjo njegove dežele. Film, nagrajen z berlinskim zlatim medvedom, smo si lahko ogledali tudi na zadnjem Liffu.
19:30 Čas deklištva (Little Women), Greta Gerwig / ZDA / 2019 / 135’
Igralka in režiserka Greta Gerwig se po filmu Lady Bird vrača s svežo, sodobno in zelo osebno priredbo priljubljene zgodbe o štirih sestrah, odločenih živeti po lastnih pravilih.
Mala dvorana:
18:30 Stieg Larsson: mož, ki se je igral z ognjem (Mannen som lekte med elden), Henrik Georgsson / Švedska / 2018 / 99’
Dokumentarni portret švedskega pisatelja in novinarja Stiega Larssona, avtorja Milenijske trilogije, posvečen njegovi življenjski obsesiji: razkrivanju skrajnih desničarskih gibanj in njihovih strategij, kako priti na oblast.
Dodaj komentar
Komentiraj