18. 12. 2018 – 16.30

Kje napraviti selfie?

???

Metelkova mesto:

 

Klub Gromka ob 17:00: PANK PONG >> Dirty old punx playing ping pong :) Rekreativno športanje za nešportnike.

 

A-Infoshop ob 19:00: Veganska večerja za malo ulično odbojko!

 

Jalla Jalla ob 22:15: PKPVM / Nežka Struc in Iztok Osojnik

Neizprosna avtorja z neizprosno poezijo in nastopom, ki si ga zelo globoko vtisneš v spomin. V prostoru, ki iz dneva v dan dobiva novo podobo, ki je ustvarjen za sproščen, malce boemski večer prekleto dobre poezije. Poezija ni kul, ampak fakin' nujna!

 

Izven:

 

RAMPA Lab, Kersnikova 4 ob 20:00: Tisa Neža Herlec: 'Dissonar'

instalacija

 

Galerija bar trenutek ob 20:00: Martin Ramoveš band

Martin Ramoveš Band je power trio z avtorsko glasbo, ki temelji na bluesu, a se odmika v najrazličnejše smeri: od rockovske udarnosti in glasnega coutryja do zasanjanih melodij, ki sledijo izpovednim besedilom.
Glasbo skupine je bila izdana na treh albumih: Zvok dežele (2012), Nesojeni kavboji (2014) in Astronomi (2017) ter na različnih kompilacijah. Zadnja albuma prinašata posebno združitev različnih medijev, saj sta plošči priloženi knjigi stripov, narisanih po besedilih pesmi.
Zasedba:
Martin Ramoveš (kitara, vokal)
Marko Petrič (bas kitara, spremljevalni vokal)
Luka Drobnič (bobni, spremljevalni vokal)
Več o bandu: http://www.martin-ramoves.com
VSTOPNINE NI!

 

Kavarna Slamič ob 20:00: Peter Savizon & Primož Grašič trio

Peter Savizon – vokal (Velika Britanija)

Primož Grašič – kitara

Blaž Jurjevčič – klavir

Goran Rukavina – kontrabas

Vstopnina: 15 EUR
Obvezna rezervacija vstopnic oz.miz: @email

 

Mali oder LGL ob 20:00: Koncert Iztoka Mlakarja, razprodano

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – BorZ bend

Bor Zakonjšek – boboni

Jasna Kmetec – saksofon

Julijan Erič – električna kitara

Aljoša Struga – bas kitara

Sledil bo Celični jam.

Brez vstopnine

 

teater, razstave, predavanja...:

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 18:00: Visoška kronika

mala drama ob 20:00: Nežka se moži

 

SNG Opera in balet ob 19:00: Hrestač - božična zgodba

 

Šentjakobsko gledališče, MALA SCENA ob 19:30: Brucka ali obdobje prilagajanja

Igrajo: Anja Garbajs, Janez Usenik in Urška Klajn

Jesihova Brucka ali obdobje prilagajanja se bo skozi krizo srednjih let sprevračala v sodobno agonijo hrepenenja po mladosti in zvestobi. Sploh je zvestoba ena od tistih stanovitnosti, iz katere se bomo norčevali, jo raziskovali ter ji dodajali satiro.

Uprizoritveni minimalizem je bilo tako edino vodilo ustvarjalcem predstave, zaradi česar se je režiser odpovedal celo scenski glasbi. "Edini spektakel te predstave je jezik," je poudaril in dodal, da je predstavo težko žanrsko zamejiti, ni ne komedija ne težka resna drama.

Dogajalni prostor je ljubljansko stanovanje, v katerem živita mlada zakonca brez otrok Sonja in Rado. Ko Sonjina nečakinja Lenča z Dolenjske pride študirat v Ljubljano, ji odstopita sobo, in začne se postopno prilagajanje mlade brucke navadam malomeščanskega sveta. Zaznamuje jih medgeneracijski razkol, spreminjajo se njihovi značaji in spreminja se njihov jezik.

Vstopnina: Od 7 eur dalje

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Tih vdih

Krstna uprizoritev
Leto dni po očetovi nepričakovani smrti se odtujena družina zbere, da bi Tini, najmlajši hčerki, ki odhaja študirat v Ljubljano, dala čim več nasvetov in obilo ljubezni. Tina ima sestro in brata, ki sta od nje starejša 10 let, ter mamo, ki je ne razume. Vse štiri je prizadela nedavna izguba očeta in nanje vplivala bolj, kot so si to pripravljeni priznati. Tinina sestra, ki s fantom živi v Ljubljani, kljub ljubečemu razmerju, polnem duhovitosti, preživlja žalostno, še nerazkrito zgodbo, njun 30-letni brat, ujet v mentaliteto najstnika, pa še vedno živi doma, ampak tudi zanj se položaj začenja spreminjati: njegovo novo dekle namreč ne bi moglo biti bolj različno od njegove družine. 

A najmlajša hčerka Tina vidi preko dogajanja "tukaj in zdaj". Ta večer je njena zgodba, ki jo pripoveduje iz časa, ko ljudje okoli nje niso več tisto, kar so bili, nekaterih morda celo ni več. V enem dejanju in v realnem času se pred nami počasi in nežno razpre zgodba družine, katere male tragedije so tragedije vseh nas. Tih vdih je drama o slovenski družini, ki noče obsojati tistega, kar smo, ampak zgolj opazovati tisto najbolj človeško v nas.
Nejc Gazvoda (1985) v novem dramskem besedilu, ki ga je po naročilu napisal za MGL, nadaljuje raziskovanje družinskih patologij, ki so ga zanimale že v drami Menjava straže in gledališki kriminalni nadaljevanki Vranja vrata.

S Tihim vdihom se bo večkrat nagrajeni pisatelj, filmski in gledališki režiser ter scenarist in eden najprepoznavnejših glasov svoje generacije Nejc Gazvoda prvič predstavil v dvojni vlogi tudi na velikem odru MGL. V Tihem vdihu ga poleg slovenske družinske celice zanimajo patološkost in senzacionalistična naravnanost sodobnih medijev, hrepenenje po medijski prepoznavnosti, izgubljenost, brezperspektivnost oziroma skrajna ambicioznost generacije Y in drugi najsodobnejši obrazi slovenskega vsakdana.

mala scena ob 20:00: Praznina spomina - epizoda 1

mala scena ob 21:00: Praznina spomina - epizoda 2

Gledališka kriminalna nadaljevanka, Barbara Zemljič, režiserka Nina Šorak
Velenje, 2003. Teja, priljubljena 16-letnica, nekega dne po pouku izgine. Tri tedne kasneje jo najdejo mrtvo v jarku. Njeno truplo je dokaj načeto, analize DNK površne, obdukcija na sodni medicini ni bila opravljena. Policija zaradi suma aretira Tejinega sošolca in bivšega fanta Jureta. Jure trdi, da je nedolžen, a se ne spomni, kaj točno je počel 21. februarja leta 2003. Kolega Tilen pravi, da ve, kje je bil Jure: ta naj bi ubil njegovo sestro Tejo, kar naj bi mu tudi zaupal. Na dan prihajajo nove informacije o tem, kaj se je zgodilo 21. februarja 2003, in čeprav je Juretov spomin zavit v meglo, se spomni, kaj se je dogajalo kasneje: po zaslišanju in aretaciji je bil manj kot leto zatem obsojen na 15 let zapora.

Tematike kriminalke se vežejo na vprašanja odnosov, sodbe, preden je krivda dokazana, objektivnosti, laži ter motivacij zanje, medijskega linča, sploh v manjših skupnostih v Sloveniji, rasnih, verskih, spolnih nestrpnosti, korupcije in vprašanja odgovornosti.

 

Gledališče Glej ob 20:00: Človeški glas

O predstavi
Monodrama Jeana Cocteauja Človeški glas, napisana leta 1930, se osredotoča na zapuščeno žensko, ki ob telefonu pričakuje poslednji klic bivšega ljubimca, da bosta uredila še zadnje podrobnosti skupnega življenja ter se za vedno poslovila. Čustveno nabit telefonski pogovor, ki ga zaradi motenj na omrežju ljubimca ne moreta nemoteno izpeljati, je osnova za razburkano in večplastno zgodbo, ki poleg zgodovine njunega odnosa razkriva tudi moralno etična vprašanja vrednotenja ljubezni ter pasti telefonskega pogovora kot sredstva komunikacije. Ženska, ki je konec zveze sicer pričakovala, je močno razpeta med racionalnim zavedanjem o poteku njunega odnosa in svojo čustveno platjo, ki se s tem ne more sprijazniti. Kako naprej, kaj zdaj, je bil ves odnos zgolj iluzija? V intimni drami sicer močne, sodobne in samostojne ženske smo priče ključnemu trenutku njenega življenja, v katerem pred nami zasije v vsej svoji mešanici odločnosti, ranljivosti, moči in krhkosti skozi obče človeško temo zapuščenosti.

Vstopnina: 10 evrov, 7 evrov študenti, dijaki in upokojenci

 

Cankarjev dom, Štihova dvorana ob 20:00: Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica

Od 15. leta

Režija: Žiga Divjak
Glasba: Damir Avdić
Scenografija: Tina Mohorović
Oblikovanje svetlobe: David Orešič
Kostumografija: Slavica Janoušević
Nastopajo: Minca Lorenci, Gregor Zorc, Iztok Drabik Jug
Mentorja: Jernej Lorenci, Aldo Milohnić
Produkcija: Cankarjev dom in AGRFT v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani

Vstopnina: 7'50 EUR

 

Mini teater ob 20:00: Nemoč

Zakaj se je svet znašel sredi kronične negotovosti in trajne krize?

Ko je bodoči Nobelovec Heinrich Böll leta 1963 objavil Klovnove poglede, je brezsramno iskrena točka obračuna Hansa Schnierja dvignila veliko prahu; umetniško zrcalo, ki je bilo podržano pred nemško gospodarsko, politično in versko elito, je odsevalo s krvjo druge svetovne vojne zapacane roke, ki kar ne nehajo in ne nehajo grabiti. Podoben mehanizem razlaga tudi Janis Varufakis, grški ekonomist in intelektualec, v prodajni uspešnici Globalni minotaver (Amerika, Evropa in prihodnost svetovnega gospodarstva), objavljeni leta 2011. V svoji kritični analizi svetovnega finančnega dogajanja nedavnega časa ugotavlja, zakaj se je svet znašel sredi kronične negotovosti in trajne krize.
Predstava Nemoč izhaja iz presečišča obeh del: nemoči kot temeljnega občutka posameznika, ki skuša obdržati glavo nad gladino vseh ekonomskih, političnih in osebnih kriz. Če gre pri Klovnovih pogledih za intimno nemoč glavnega junaka, se pri Varufakisu občutje potencira in razširi na sfero družbe, ki ne zna in ne zmore najti ustreznega odgovora na zlom ekonomskih paradigem in zato doživlja globalno nemoč.

 

Čin Čin ob 20:00: Decembrrr Stand Up: Si že kupil darilo?

NASTOPAJOČI:
Matevž Baloh
Tešky
TBA
TBA

- - - - -

Brez vstopnine

 

- - -

 

MGLC ob 17:00: Vodstvo po razstavi Nathalie Du Pasquier

Vstopnina: 5 EUR, 2.5 EUR

Vodstvo po razstavi Fair Game poteka v slovenskem (začetek ob 17.00) in angleškem jeziku (začetek ob 17.30).
Vodi muzejski informator Gregor Dražil.

 

Galerija Srečišče, Hostel Celica ob 20:00: Žiga Okorn: Vest

Odprtje razstave

Slikar Žiga Okorn, je  oblikovalec in pričevalec, ki čas in prostor zajema v podobi kronista – ikonopisca. Svoja dela, zlasti figuralne akvarele in oljne krajine sestavlja in umešča na način, da spregovorijo skozi avtentični kontekst prostora.

Njegova slikarska izpoved se giblje med morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.

Podobno kot v vzhodni slikarski tradiciji je tudi Žigi Okornu tuje podobotvorje, ki se napaja iz mitične in ilustrativne tradicije zahodnoevropske umetnosti. Blizu sta mu neposrednost in intuicija kot so ju podpirala zlasti avantgardna gibanja, ki pa so zavrgla tradicionalno slikarstvo in zgodovinsko izkušnjo na splošno. Nasprotno bi lahko rekli, da sta zgodovina in tradicija v Žigovem slikarstvu tako vir navdiha kot narava sama; brez progresivne smeri razvoja sta obe prisotni v vitalnosti dotika, duhovni odprtosti, vzdušju in štimungi tona, ki je vsakič nov in oseben.

Brez vstopnine

 

- - -

 

Knjigarna in papirnica Konzorcij ob 18:00: Jedrt Lapuh Maležič in Samo Rugelj

Pogovor z avtorjema knjig Vija vaja ven in Resnica ima tvoje oči.

Avtorica dveh kratkoproznih zbirk Jedrt Lapuh Maležič se bo predstavila z romanesknim prvencem Vija vaja venSamo Rugelj, založnik, urednik ter avtor številnih knjig s področja stvarne literature pa se bo predstavil z romanom in (njegovim leposlovnim prvencem) Resnica ima tvoje oči. Tematsko se romana stikata predvsem v bivanjskih vprašanjih, se pravi vprašanjih življenja, kako ga lahko imamo pod nadzorom in kako nas življenje lahko preseneča. Oba romana tematizirata minevanje in pogled njunih protagonistov na resnico.

 

Klub Daktari ob 18:30: Pogovorni večer s Tadejem Golobom

V torek, 18. 12, vas ob 18.30 vabimo v klub Daktari na predstavitev kriminalke Leninov park.

Avtorju uspešnic Jezero in Leninov park, Tadeju Golobu, in voditeljici pogovora Jedrt Jež Furlan se bosta pridružila tudi dva izmed strokovnih svetovalcev pri pisanju napetih zgodb, ki tudi po njuni zaslugi ves čas ostaja v mejah verjetnega: dr. Dorijan Keržan, direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija, dr. Blaž Stres, izredni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in na Univerzi v Innsbrucku.

Čeprav še ni minil mesec od dneva izida, s polic knjigarn že izginjajo zadnji izvodi druge naklade Leninovega parka – večer bo zato tudi priložnost, da si zagotovite svojo knjigo z avtorjevim podpisom.

Ker je to zadnji dogodek Založbe Goga v letošnjem, za nas zelo uspešnem, letu, vas po dogodku vabimo na klepet in kozarec vina ali soka, da nazdravimo na nove zmage!

Brez vstopnine

 

Vodnikova domačija Šiška ob 19:00: Čitalnice: O neoliberalizmu

O neoliberalizmu se v javnosti veliko govori, prepogosto pa se s tem pojmom označuje marsikaj, kar konceptu samemu zmanjšuje analitične zmožnosti.
Na dogodku bomo zato poskušali dognati, kaj pojem označuje in kakšne so njegove povezave s kapitalizmom. Zanimale nas bodo posledice neoliberalnega vzpona in stanja, v katerem se politične skupine vse bolj pomikajo proti skrajnostim. Da se to ne dogaja prvič, priča knjiga zgodovinarja Erika Hobsbawma Čas skrajnosti, ki jo bomo vzeli kot eno izmed izhodišč za razpravo. Debato bomo postavili v aktualni kontekst in se vprašali, ime česa so rumeni jopiči, ki že mesec dni protestirajo v Franciji, njihovo nezadovoljstvo pa se širi tudi onkraj francoskih meja. Poskušali bomo analizirati vzroke za današnje stanje in se povprašali o morebitnih alternativah.
Gostje: Andraž Rožman, Franček Drenovec, Renata Šribar in Miha Blažič.
Moderator: Matej Klarič

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 20:00: Dr. Borut Ošlaj : O etiki narave, predavanje

Postalo je nedvomno: usodna bitka za preživetje človeštva se čedalje intenzivneje odvija na bojiščih narave in z njenimi sredstvi. Mar to naznanja dokončni poraz človekove svobode, njegovih etičnih orodij in veščin ali nemara celo uničenje človeštva? Zdi se, da je odisejada človekove svobode dosegla tisti krizni vrh, ki ga sama ne bo mogla več razrešiti. Edini možni rešitelj človeštva se paradoksno skriva v njegovem največjem, stoletja vzdrževanem sovražniku, s katerim to bitko vodi: v naravi sami. Vemo kaj to pomeni?

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Zaključni večer delavnice dramskega pisanja Vzkrik (literarni dogodek)

Delavnica dramskega pisanja Vzkrik poteka že tretje leto zapored pod glavnim mentorstvom dramatičarke Simone Semenič, ki sta se ji letos kot gostujoča mentorja pridružila tudi Eric Dean Scott in Milan Marković Matthis. Delavnica je zasnovana na pobudo rastočega zanimanja za dramsko pisavo ter skrbi za poglobljen in mentoriran proces razvijanja dramskih besedil mladih, še neuveljavljenih dramskih piscev pod mentorstvom že uveljavljenih dramatikov. Vsako leto želimo pred festivalom dramske pisave Vzkrik, ki bo tokrat med 22. in 24. 3. 2019, z zaključnim večerom delavnice predstaviti odlomke nastalih besedil. Letos zopet predstavljamo 7 novih celovečernih besedil ter njihove avtorje: Kaja Blazinšek (Kratka dramska prilika o bonbonih), Jožica Grum (Skupni imenovalec), Varja Hrvatin (Vse se je začelo z golažem iz zajčkov), Mitja Lovše (Čakalnica), Jernej Potočan (Žalostinke), Neja Repe (Bog sedmga dne) in Matjaž in Vida Voglar (Trupla). Letos bo večer potekal nekoliko drugače, saj tokrat odlomkov ne bodo brali pisci, temveč dramski igralci, ki jim bodo vloge dodeljene na licu mesta: Lina Akif, Luka Bokšan, Gal Oblak in Živa Selan.

 

Maribor:

INFOPEKA, Ob železnici 16 ob 19:00: Pekarna potopisi (potopisi, ki to niso): LGBTQ+ v Turčiji

Vabljen_a na dogodek PEKARNA POTOPISI (potopisi, ki to niso) z naslovom LGBTQ+ v Turčiji. Zadnji potopis v tem letu se bo odvil v torek, 18. 12. 2018, ob 19:00 v prostorih INFOPEKE. Potopis bo potekal v angleškem jeziku, ki ga bo izvedla Gökçe Yetkin, Erasmus študentka.

Gökçe bo na potopisu predstavila začetke parade ponosa v Turčiji in trenutno stanje po protestih v letu 2013 v parku Gezi, ki je postal simbol protirežimskih protestov v Turčiji.

Čeprav so homoseksualnost v državi dekriminalizirali že leta 1923, je kršenje človekovih pravic pripadnikov skupnosti povsem vsakdanje, na kar v LGBTq+ skupnosti glasno opozarjajo. Tudi o tem bo izvajalka potopisa pregovorila.

V Pekarni Magdalenske mreže EVS prostovoljke_ci organizirajo družbeno kritične potopise pod skupnim nazivom PEKARNA POTOPISI (potopisi, ki to niso). Ne pripravljajo tipičnih oz. klasičnih potopisov, ki bi poslušalke_ce spodbujale_i k potrošništvu in potovanju, temveč stremimo k temu, da bi ljudje čim bolj kritično razmišljali, razbijali ustaljene stereotipe in predsodke ter preizpraševali in iskali vzroke za družbene neenakosti in izkoriščanje v svetu.

Vstop prost!

 

Galerija na Koroški 18 ob 19:00: Bralni krožek: Pier Paolo Pasolini

V torek 18. 12. 2018, ob 19. uri vas vljudno vabimo v Galerijo K18 na predzadnji bralni krožek v letu 2018. Tokrat nas bo skozi dve pesnitvi Piera Paola Pasolinija popeljala Petra Kapš.

PIER PAOLO PASOLINI je eden najpomembnejših pesnikov, piscev, filmarjev in mislecev 20. stoletja, ki v aktualnem času ponuja prefinjeno in zgoščeno analizo subtilno trdovratnega tradicionalno-mentalnega tkiva evropskega prostora.

PETRA KAPŠ je umetnica, piska, magistra filozofije, kuratorka. Na zvočno performativnem področju deluje pod imenom OR poiesis. Svoje delo tke vmes med umetnostjo zvoka, radia, poezijo, performansom, variacijami vizualnega in konkretnega. (

Na sporedu tokrat:

Pier Paolo Pasolini, Jok bagra, v: Realnost, prevod Miklavž Komelj, LUD Šerpa, 2007, str. 15-27.

Pier Paolo Pasolini, Stilistična reakcija, v: Realnost, prevod Miklavž Komelj, LUD Šerpa, 2007, str. 51-53.

Brez vstopnine

 

Bežeče prireditve:

 

Kinoteka:

20:00 Kino-uho

V kraljestvu Zlatoroga, Janko Ravnik, Slovenija (Kraljevina Jugoslavija), 1931, 35mm, 1.37, čb, nemi, 77'

Ljubljanski študent, jeseniški železar in kmet se dogovorijo za izlet v “kraljestvo Zlatoroga” oziroma na slovensko “sveto goro”, Triglav. Med potjo se ustavijo pri koscih, gozdnih delavcih in gozdnem čuvaju. Zvečer postavijo šotor, naslednji dan obiščejo planšarje in prenočijo pri prelepi pastirici. Tretji dan se povzpnejo na Triglav in se prek Bohinja vrnejo na Bled, kjer se razidejo. Dokumentarno-igrani gorski film.
Glasbena spremljava v živo: glasba – Andrej Goričar; izvajalci – Andrej Goričar (klavir), Milan Hudnik (čelo), Jakob Bobek (klarinet) in Matej Haas (violina).
V sodelovanju s SFA.
 

Kinodvor:

17:00 Kafarnaum (Capharnaüm), Nadine Labaki / Libanon, Francija / 2018 / 120'

Za člane Kluba Kinodvor vstop prost.

Nadine Labaki je z naturščiki, ki na ulicah Bejruta živijo usode svojih likov, ustvarila presunljiv protestni krik zanemarjenih in zlorabljenih otrok, ki pred družbo in zakonom niso le nevidni, temveč zanju ne obstajajo.

19:30 Tatiči (Manbiki kazoku), Hirokazu Koreeda / Japonska / 2018 / 121'

V presunljivi in pretresljivi zgodbi o siromašni japonski družini, ki se mora preživljati z vsakodnevno krajo, Hirokazu Koreeda podkrepi svoj intimni humanizem z družbenim angažmajem, ki je zaznamoval že avtorjeve zgodnje filme. Zlata palma letošnjega Cannesa.

Dodatna projekcija

22:00 Hladna vojna (Cold War), Paweł Pawlikowski / Poljska, Velika Britanija, Francija / 2018 / 88'

Hladna vojna, posvečena režiserjevima staršema in navdihnjena z njuno življenjsko zgodbo, je globoko osebna, z glasbo prežeta zgodba o nemogoči ljubezni v nemogočih časih. Film oskarjevca Pawła Pawlikowskega (Ida) je iz Cannesa odnesel nagrado za najboljšo režijo.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi