Metelkova mesto:

 

Menza pri koritu ob 21:15: Najbolj rock’n'roll pesniški večer ta hip v Republiki Sloveniji in njeni širši regiji. Hip traja že skoraj deset let. Svoje pesmi berejo: Eric Dean Scott (ZDA), Jana Puklavec, Marko Žele, Meta Vražič, Kaja Šoštarec, Jure Mavrič, Magdalena Gibert (Španija) in Jure “Besni Dante” Bernik. Gost večera: Brane Mozetič POEZIJA JE KUL!

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: PHAT & TIGHT Vol.6 - Čas je za nov Phat & Tight. Ponedeljkovi večeri, ki se z glasbeno-plesnim programom osredotočajo na jamajško, predvsem dancehall kulturo, so zagotovilo za nepozabno zabavo.

 

Glasba izven:

 

Zoo ob 20:00: Jazz ponedeljki

Gregor Ftičar-klaviature
Miha Koren_kontrabas
Ratko Divjak-bobni
Vstopnine ni !

 

Teater, odrske deske, predstave,...:

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana, ob 19:30: Homer: Iliada

Krstna uprizoritev dramatizacije

Režiser: Jernej Lorenci
Dramaturga: Eva Mahkovic in Matic Starina
Scenograf: Branko Hojnik
Kostumografinja: Belinda Radulović
Skladatelj: Branko Rožman
Koreograf: Gregor Luštek
Oblikovalec luči: Pascal Mérat
Lektorica: Tatjana Stanič
Asistent režije: Gregor Luštek

Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, MGL Mestno gledališče ljubljansko in Cankarjev dom

Režiser Jernej Lorenci o uprizoritvi: "Iliada je pratemelj in izvor Evrope. Je njen začetek. Njeno prvo seme, njeno prapočelo, njen nizki štart in visoki cilj. Iliada je prvi ep Evrope, je praroman, praopera, praspektakel, prvi MTV.

A Iliada je del vseh nas. Vsi poznamo Zevsa in Hero, vsi Ateno in Aresa, vsi lepo Heleno in Parisa. Zakaj torej je Iliada tako globoko vtkana v civilizacijo Evrope? Odkod fascinacija sodobnega človeka nad prastaro zgodbo, odkod čudenje nad navidez že zdavnaj izumrlim junaškim, heroično ljubezenskim, velikopotezno usodnim?

In kako je mogoče, da je to veliko, skoraj božansko literarno delo, postalo kanon, dogma, skoraj zakon, in vzor vsega nasledniškega, ko pa je vsebina Iliade ena sama medčloveška klavnica?

In kje so današnji junaki, ki bi jih bilo mogoče primerjati s tistimi starimi? A se ni svet pomanjšal do te mere, da potrebuje preprostega, nevelikopoteznega človeka, ki ne dela zgodovine, temveč zgolj življenje? Začasno, skromno, vsakdanje življenje?

A Iliada je del vseh nas.

In, a je sploh mogoče, da bi se skupnost, ki ji rečemo država, ne utemeljevala v krvi? Da bi ne bili na račun drugega? Da bi – jaz, Jernej – ne živel na račun drugega? A ni vsaka oblika kolektivizacije nevarna?

In spet: nikdar nisem sam, ne v gledališču, ne v življenju.

Brez dvoma: Iliada je del vseh nas."

 

Mala drama ob 20:00: Hotel Modra opica

"Sem rekel, da bi moral Dramo voditi Cankar!" – Miha Nemec, Nejc Valenti

Dogajanje dramske novitete Hotel Modra opica...
Več informacij o predstavi

Dogajanje dramske novitete Hotel Modra opica je naslonjeno na realne dogodke v gledališki sezoni 1913/14, v času, ko se je že naznanjala senca velike vojne – kot finančna kriza, predvsem pa kot temeljni preobrat v načinu mišljenja in sistemu vrednot. Gledališče je sredi takih tektonskih premikov in kot ustanova in kot umetniška zvrst skrajno ranljivo in najbolj priročen kandidat za to, da se "skrb" zanj manifestira kot rezanje sredstev in poziv h komercializaciji in amaterizaciji. Avtorja Miha Nemec in Nejc Valenti, uveljavljajoči se režisersko- dramaturški tandem, sta za osišče svoje igre izbrala epizodo v karieri (in življenju) velikega slovenskega igralca in režiserja Ignacija Borštnika, ki ga pristojne instance pokličejo iz Zagreba v Ljubljano z željo, da popelje slovensko gledališče iz krize. A ne samo, da naloga sama po sebi presega moči utrujenega umetnika stare šole, tudi lokalna slovenska stvarnost mu ne gre prav nič na roko: pod visokoletečimi besedami učinkovito delujejo spletkarstvo, nečimrnost, zavist, strankarski boji, pa tudi čisto banalno dobičkarstvo. Borštnik po nepolni sezoni tako rekoč pobegne nazaj v Zagreb, v Sarajevu se zgodi atentat, v Deželnem gledališču pa odprejo kinematograf.

Iz gledališkega lista

Govorimo torej o dveh Borštnikih oziroma o dvojnosti Borštnika. Odrski in ne-odrski Borštnik, javni in privatni, uradni in neuradni. Boršnik = Borštnik in ne-Borštnik. Kako je mogoče, da obstaja del Borštnika, ki ni Borštnik? Ali gre za način, kako se odkrižati problema – po principu, če dejstva ne ustrezajo resnici, toliko slabše za dejstva, ki bi na ustvarjalca vrgla slabo luč? Je morda stvar vljudnosti, bontona, mar gre za pieteto v smislu de mortuis nihil nisi bene, da se ne dotikamo občutljivejših plati Borštnikovega življenja? Kaj varujemo s tem, ko varujemo Borštnika pred njegovo človeškostjo? Njegov ugled ali našo predstavo o Borštniku? Če prvo: je Boršnik kaj manj umetnik, je manjši umetnik, ker je človek iz mesa in krvi, je neumetnik zaradi svoje človeškosti? Če drugo: v imenu česa je treba vzdrževati predstavo o Borštniku kot brezmadežnem igralcu, kaj izgubljamo s poznavanjem Borštnika kot polnokrvnega bitja, bitja strasti, slabosti, pomanjkljivosti? Izgubljamo to, kar smo naredili iz njega, v kar smo ga povzdignili, v kar smo ga pretvorili in potvorili – svetinjo, artefakt, večno in nespremenljivo bitnost.
Nejc Valenti: Kdo je ime (odlomek)

 

Moderna galerija ob 18:00: MG+: Edo Murtić: Highway, 1952

Veččutna razstava za slepe in slabovidne osebe

Avtorica: umetnostna zgodovinarka Nataša Jovičić
Pedagoško orodje avtorice Nataše Jovičić s povsem novo metodologijo interpretiranja umetnosti za slepe in slabovidne osebe predstavlja postavitev, v kateri se poleg originalnega dela nahaja pet taktilnih diagramov, odtisnjenih na steklo in opremljenih z zvočno razlago. Obiskovalec je povsem neodvisen, podrobna zvočna razlaga pa mu omogoča, da se v delo poglobi ob drugih obiskovalcih v tišini, potrebni za intenzivno proučevanje in kontemplacijo. Didaktično orodje je ustvarjeno za slepe in slabovidne osebe, vendar ga lahko uporabljajo tudi osebe z vidom. Avtorica je definirala svoje metode in cilje: metoda sestoji iz petih slikovnih plasti, s pomočjo katerih se slika tolmači do podrobnosti, tako da jo lahko slepi in slabovidni opazovalci "vidijo" skozi taktilno izkušnjo. Cilj je krepitev samospoštovanja slepih in slabovidnih oseb, odpiranje novega okna v svet umetnosti in osvajanje novega znanja o zgodovini umetnosti. Avtorica vabi slepe in slabovidne osebe, naj odkrivajo in uživajo, svobodno razmišljajo in uporabijo domišljijo brez oklevanja.
 

Muzej novejše zgodovine Slovenije ob 18:00: Otvoritev razstave Kobetov tarok. Pripovedi taborišča

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bomo v sklopu 70. obletnice osvoboditve nemškega koncentracijskega taborišča Auschwitz pripravili razstavo z naslovom Kobetov tarok. Pripovedi taborišča Taboriščni tarok, ki ga je arhitekt Boris Kobe ustvaril ob osvoboditvi koncentracijskega taborišča Allach leta 1945, predstavlja izjemno vizualno pripoved o življenju in odnosih med taboriščniki v koncentracijskem taborišču. Ilustracije taboriščnega taroka bodo v celoti predstavljene in opisane na občasni razstavi.
Izbor predstavljenih kart je narejen v želji po strnjeni pripovedi Kobetove taboriščne zgodbe, s poudarkom na ključnih kartah, ki zaznamujejo prehode med tremi koncentracijskimi taborišči ter osvoboditvijo leta 1945.
Ob tej priložnosti bo v Muzeju mogoče kupiti replike Kobetovega taboriščnega taroka. Pripravljamo tudi poseben program za 8. februar.
Vljudno vabljeni.

 

KOŽ ob 18:00: Trije predsokratski misleci: Heziod, Heraklit in Protagoras – dr. Valentin Kalan

Vabimo vas na prvo predavanje v okviru cikla Sprehodi po umetnosti in estetiki. Na podlagi Heziodovih del Teogonija in Dela in dnevi, ki jih je prevedel akad. prof. Kajetan Gantar, in na podlagi Fragmentov predsokratikov v prevodu A. Sovréta pri Slovenski matici in v novem prevodu pri Študentski založbi, bo predavanje zajelo tri teme: Heziodovo teogonijo in moralo, Heraklitov nauk o logosu in duši ter Protagorov nauk o človeku kot merilu – anthropos metron.
Predavanje pripravljamo v sodelovanju s Slovenskim društvom za estetiko.
Vljudno vabljeni!

 

Klub Daktari ob 18:00: Ki k roži, predstavitev pesniške zbirke

Predstavitev pesniškega prvenca Ki k roži, avtorja Jakoba Barba.

Pesniška zbirka Ki k roži (2014) je izšla v založništvu literarnega kluba L'etažer Gimnazije Vič. Razdeljena je v dva sklopa, ki drug drugega tematsko dopolnjujeta in osvetljujeta videnje poezije z več zornih kotov - prvi sklop, naslovljen kot Zeniti porečij, je stilsko in vsebinsko zaokrožena celota, znotraj katere pesmi razkrivajo zrenje narave in spontane refleksije človeka, ki prizore niza, kot jih občuti, vonja, vidi in sliši. Zeniti porečij se s stilsko enotnostjo razlikujejo od drugega sklopa, naslovljenega kot Prepletena. V drugem sklopu prevladuje ljubezenska tematika, oblike pa temeljijo na trdni ritmični osnovi, ki jo dopolnjuje rima.
Predstavitev zbirke bo podkrepljena z glasbenimi vložki inštrumentalistov.
Jakob Barbo

 

Cafe Kolaž ob 19:30: Sodijo teme spola in istospolne usmerjenosti v mladinski književnosti še vedno med tabuje?

Umetnica in teoretičarka Alenka Spacal bo na primeru svoje slikanice Mavrična maškarada izpostavila vprašanja in dileme, ki spremljajo (isto)spolne tematike v otroški in mladinski književnosti

Predavanje bo zasnovano na podlagi referata, ki ga je avtorica Alenka Spacal predstavila oktobra 2014 na Simpoziju z naslovom Tabuji v mladinski književnosti (v organizaciji revije Otrok in knjiga) na XIX. srečanju slovenskih mladinskih pisateljev OKO BESEDE v Murski Soboti. Ob primeru svoje avtorske slikanice Mavrična maškarada (Založba ŠKUC, Zbirka Lambda, 2013) bo izpostavila dileme, ki se pojavljajo ob obravnavanju vprašanj spola in istospolne usmerjenosti v mladinski književnosti, in sicer še posebej v literaturi za najmlajše. Pri tem se zastavlja vprašanje, če se tem spola in homoseksualnosti v slikanicah ne obravnava pogosto zato, ker otroci omenjenih vsebin še ne bi mogli razumeti, ali zato, ker so te teme v sodobni družbi še vedno tabuizirane. Ali rušenje binarne matrice zgolj dveh bioloških spolov in poudarjanje mnoštva spolov za večino še vedno predstavlja nerazumljiv odklon od norme? Ali ostaja zagovarjanje gibljivih medspolnih identitet še vedno marginalizirano? So potemtakem z zadržki še vedno pojmovani primeri otrok, ki se že v zgodnjem otroštvu ne počutijo udobno s spolom, ki jim je biološko dodeljen, in v katerega jih na način stereotipnih razumevanj spolnih vlog sili heteronormativno naravnana okolica? Na kakšen način zrcali področje mladinske književnosti družbeno stvarnost, in kako se v leposlovju za otroke soočamo z zgoraj omenjenimi tabuji?
O avtorici:
Alenka Spacal (1975) deluje kot umetnica in teoretičarka. Diplomirala in magistrirala je iz filozofije ter doktorirala iz sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. O vprašanjih spola piše v strokovnih člankih za odrasle in v besedilih za otroke. Mavrična maškarada (Založba ŠKUC, Zbirka Lambda, 2013) je njena prva avtorska slikanica. Ilustracije iz te slikanice so bile razstavljene na samostojni razstavi v Klubu Tiffany (ŠKUC – Kulturni center Q, 2014) ter na skupinskih razstavah doma in v tujini. Avtorica pripoveduje Mavrično maškarado na prireditvah za otroke.

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Strokovni pogovor in okrogla miza: Zmenek z glasbo in besedo – Kantavtorski status

O tem, ali je kantavtorstvo res zgolj eden od poklicev ali pravzaprav bolj poklicanost, drža in način življenja, se bomo pogovarjali s tremi vidnimi ustvarjalci, ki so bili tudi ključni pri uradni potrditvi poklica. Z nami bodo Ksenja Jus, Jani Kovačič in Peter Andrej. Za glasbo bo poskrbljeno, pogovor pa bo vodil Matej Krajnc.

Bežeče sličice:

 

Kinoteka: Večer SFA: Resnica in sočutje – sedemdesetletnica konca druge svetovne vojne

18:00 Christophoros, Andrej Mlakar, Slovenija (Jugoslavija), 1985, 35mm, 1.66, barvni, 100'

Vojaki kvizlinške bele garde bežijo pred partizansko vojsko. Partizan Ivan in belogardist Martin, rojena v isti vasi, poskušata ubiti drug drugega, a oba preživita. V miru jima je usojeno, da starost doživita kot soseda in tudi zadnja prebivalca v vasi. V njuni soseski živi vdova Lenka s sinom Krištofom. Po koncu vojne, pred sinovim rojstvom, so njenega moža ubili v skrivnostnih okoliščinah. Lenkina ženskost neprestano pomirja strasti obeh mož, ki ju razdvajata nasproti si stoječi ideologiji.

20:00 Nasvidenje v naslednji vojni, Živojin Pavlović, Slovenija (Jugoslavija), 1980, 35mm, 1.66, barvni, 117'

Med počitnicami v Španiji se srečata nekdanja smrtna sovražnika: slovenski partizan Berk (Metod Pevec) in nemški vojak Bitter (Hans Christian Blech), ki se je v okupatorjevih vrstah boril v Jugoslaviji. Sredi ljubeznive, turistično razpuščene Španije v njunih dialogih znova oživijo spomini na vojni čas, v katerem sta si bila nasprotnika. Pogovori se prepletajo z živimi podobami osebnih spominov na ljudi in dogodke iz vojnega časa. Kontroverzna, epska pripoved o intelektualcu v vojnem kaosu, posneta po romanu Menuet za kitaro Vitomila Zupana.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

 

Kinodvor:

19:00 IFFR Live: Evropska premiera!

Melody, Bernard Bellefroid, Belgija / Luksemburg / Francija, 2014, DCP, 90'

Sledi živ prenos pogovora z ustvarjalci. Režiserju in igralcem boste lahko postavili vprašanja preko Twitterja (hashtag #livecinema). Pogovor bo potekal v angleščini.

Da bi uresničila svoje sanje in kupila frizerski salon, se brezdomna mlada Melody odloči, da bo v zameno za veliko vsoto denarja donosila otroka uspešni in premožni Angležinji Emily. V Emilyjini hiši ob morju, kamor se Melody po zanositvi preseli, se med na videz povsem različnima ženskama počasi začne spletati intenzivno razmerje. Glavni igralki sta za prepričljiv nastop prejeli nagrado na festivalu v Montrealu.

21:30 Višja sila (Turist / Force Majeure), Ruben Östlund, Švedska, 2014, DCP, 118'

Film provokativnega švedskega režiserja Rubena Östlunda z neprizanesljivim humorjem postavlja pod vprašaj vlogo moškega v sodobni družini. Senzacija festivala v Cannesu in dobitnik velike nagrade žirije v sklopu Posebni pogled.

Mala dvorana ob 18:45 in 21:00: 20.000 dni na Zemlji (20,000 Days on Earth), Iain Forsyth, Jane Pollard, Velika Britanija, 2014, DCP, 97'

20-tisoči dan v življenju glasbene legende Nicka Cava. »Ta dan je hkrati bolj in manj resničen, bolj in manj zanimiv kot moj dejanski dan – odvisno, kako gledaš.«

 

Kino Komuna:

18:30 Rio, ljubezen moja, romantična drama, Paolo Sorrentino, Fernando Meirelles, Brazilija, 2014, 110'

20:45 Ritem norosti, drama, Damien Chazelle, ZDA, 2014, 106'