Metelkova:

 

A-Infoshop ob 19:00: Veganska večerja.

Vabljeni na prvo vegansko večerjo v izvedbi slovenskega veganskega društva v letošnji sezoni.
Veganske večerje se nadaljujejo vsak torek ob 19:00, ekipa slovenskega veganskega društva pa kuha vsak drugi torek v mesecu.
Na meniju bo:
* špageti z vegi bolonjez omako;
* zeljna solata s polivko;
* čaj in pecivo presenečenja.
Hrana bo dobra, družba odlična.
Prispevek: 2€

 

Jalla Jalla ob 20:00: Torkpedo-> C'est prispejo près de chez vous (Man Bites Dog, 1992)

 

Gala hala ob 21:00: PIANOS BECOME THE TEETH (ZDA; Epitaph Records) Predskupina: MILK TEETH (VB) Vstopnina: 8 EUR v predprodaji 10 EUR na dan koncerta

 

Glasba:

 

Palacij, Ljubljanski grad ob 19:00: Zagrebški kvartet saksofonov in Milko Lazar

4. koncert iz cikla Milko Lazar & Matjaž Drevenšek z gosti na Ljubljanskem gradu 2015

Dandanes se v glasbenem svetu srečujemo z različnimi usmeritvami ustvarjalcev in poustvarjalcev; nekateri so strogo profilirani, skorajda subspecializirani, drugi pa svoj kreativni prostor zastavljajo izjemno široko. Med slednje sodita tudi snovalca programa petih koncertov na Ljubljanskem gradu – Milko Lazar in Matjaž Drevenšek. Čeprav sta za izhodišče cikla izbrala "svoje" inštrumente, saksofon, klavir in čembalo, bosta v petih večerih – s pomočjo mednarodno uveljavljenih kolegov oz. prijateljev (Z. Kavčič, Saksofonski orkester SOS, M. Hatlak, Zagrebški kvartet saksofonov, V. Meljnikov, N. de Gleria, B. Zorman …) – predstavila kalejdoskop skladb različnih obdobij in stilov. V nenavadnih kombinacijah bomo priča navideznemu konfrontiranju starega in novega (J. S. Bach – A. Kumar in M. Lazar), redkim kombinacijam inštrumentov (harmonika, saksofon, čembalo) ter zvrsti (etno in minimalizem, akustika in elektronika …). Na tem glasbenem popotovanju bomo odkrivali glasbo in samega sebe. Kot je povzel M. Lazar: "Vsak človek je globoko v sebi etno. Ko se naučimo pravil življenja in delovanja, na to pradavno jedro v nas v glavnem pozabimo. A kdor se nato ponovno in iskreno poda na dolgo in nepredvidljivo pot iskanja, znova odkriva to skrito jedro v sebi in s tem tudi samega sebe."
"V VRTU TVOJE LJUBEZNI"
Zagrebški kvartet saksofonov (Dragan Sremec, Goran Merčep, Saša Nestorović, Matjaž Drevenšek), gost Milko Lazar
Etno po minimalistično (avtorska glasba M. Lazar, E. A. del Borgo, B. Šipuš, Ph. Glass)
Kvartet saksofonov z najdaljšo tradicijo v širši soseščini – lani je praznoval 25-letnico delovanja v isti sestavi – bo predstavil sodobno umetno glasbo za ta ansambel; tokrat bo njihov gost gostitelj Cikla petih koncertov, Milko Lazar. Ob združevanju etna in minimalizma v delih dveh ameriških skladateljev – Elliota del Borga in Philipa Glassa – se bo hrvaški ansambel odpravil v "Vrt ljubezni" Berislava Šipuša in se povezal v etno-minimalističnem sprehodu s slovenskim gostiteljem.
Vstopnina: 10,00 €, 7,00 €

 

Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 19:30: Kimmo Pohjonen / Samuli Kosminen & Proton String Quartet

Kimmo Pohjonen, svetovno znani finski umetnik, čarovnik na harmoniki in izviren glasbenik, preseneti z vsakim novim projektom. Na nastopih teži k zvočni in vizualni popolnosti, pa naj gre za koncert s poljedelskimi stroji, med rokoborci ali s članoma King Crimson. Projekt Uniko je zasnoval z znamenitim Kronos Quartetom, sedaj pa ga nadaljuje z godalnim kvartetom Proton in dolgoletnim sodelavcem Samulijem Kosminenom, ki je tudi član popularne islandske zasedbe Mum.

Vstopnina: 17, 20, 24, 14 EUR

 

Klub CD ob 21:00: Mopo

30-odstotni popust na redne cene ob hkratnem nakupu vstopnic za koncert Kimmo Pohjonen / Samuli Kosminen & Proton String Quartet (Glasbe sveta)

Linda Fredriksson, saksofon, zvončki; Eero Tikkanen, kontrabas, tolkala; Eeti Nieminen, bobni, tolkala

Nastop tria Mopo je bil veliko presenečenje na prvi Evropski jazz konferenci v Helsinkih 2014, ko je pred nabito polnim klubom v središču mesta ostala stotnija radovednih obiskovalcev. Na razgibani finski jazzovski sceni si je mladi trio izboril poseben status z izvirno glasbeno govorico, ki navdušuje medgeneracijsko občinstvo, naklonjeno različnim glasbenim zvrstem. Njegov zadnji album Beibe je osvojil finskega gremija za najboljši jazz album leta 2014!

"Ko sem zasedbo Mopo prvič videl v Helsinkih, me je v trenutku osvojila. Je veliko več kot samo jazzovski bend. Njegove improvizacije se mehko stapljajo s kompozicijo. Solistka Linda Fredriksson na baritonskem saksofonu očara s prevzemajočo energijo in karizmo." Kimmo Pohjonen

Vstopnina: 14, 11 EUR

 

Narodna galerija ob 19:30: Sozvočje svetov XV - Divertimenti

Prireditelj: Komorni godalni orkester Slovenske Filharmonije

19.30 Alenka Simončič, Narodna galerija

Hinko Smrekar in zabavna umetnost  

Ne smejem se pri svojem delu, smejejo se le gledalci, je zapisal Hinko Smrekar. Že kot otrok je bil izjemno dojemljiv za vtise in prvi "honorar" je zaslužil s karikaturo svojega učitelja, in sicer v obliki štiriurnega šolskega zapora ter globo v višini 20 goldinarjev, kar je bilo za revno družino velik izdatek. Od takrat je bil pretok njegovih misli in podob neustavljiv. Ustvaril je celo vrsto političnih, družbenih in nravstvenih karikatur, ki nas še danes osupljajo s svojo iskrenostjo, neposrednostjo in aktualnostjo.

20.00 Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije
solist Petar Brčarević, kontrabas 

Peter Tovornik (1993): "Mrs. Annie" za godalni orkester
Tomaž Bajželj (1979): Kontra bas za kontrabas in godala
Astor Piazzola (1921 - 1992): Kicho za kontrabas in godala 
Primož Ramovš (1921–1999): Divertimento za godala 

Vstopnina: 19, 15 €

 

Hostel Celica ob 21:00: Chris Eckman

Chris Eckman je izjemen ustvarjalec, pesnik, pevec in glasbenik iz Seattla, ki že nekaj let živi in ustvarja v Sloveniji.
Na torkovih Sozvočjih v Celici je nastopil že večkrat, vsak njegov nastop je nov vstop v doživetje glasu in glasbe, ki zazveni in odzvanjagre do srca prek skrajnih meja spoznanja

Sledil bo Celični jam

Brez vstopnine

 

Fotografija, komedija in podobno:

 

Španski borci ob 18:00: Mavrica

Predstavljamo izvirno in v našem prostoru edinstveno didaktično predstavo Mavrica, ki otrokom na privlačen način približa fizikalna dejstva svetlobe. Hudomušna in iskriva svetlobna robotka, glavna junaka predstave, s pomočjo svetlobe radovedno raziskujeta prostore in predmete okoli sebe. S pomočjo oblike in barve iščeta enostavne odgovore na zapletena vprašanja o svetlobi. Robotka spremljamo na begu pred temo, potovanju skozi svet senc v spekter barv in svetlobe. 
Predstava enega naših najboljših gledaliških oblikovalcev svetlobe Jake šimenca otrokom na privlačen način približa pojme, kot so svetloba, barva in oblika. Mavrici sledi pogovor z ustvarjalcem, v katerem otrokom dodatno pojasni lastnosti svetlobe in prikaže nekaj dodatnih svetlobnih trikov, denimo iz snopa pisanih žarkov otrokom pričara čisto belino.
Vstopnina: 4 eur

 

Opera in balet Ljubljana ob 19:30: Jacques Offenbach: Orfej v peklu

Sezono pričenjamo z nekoliko bolj komično oziroma satirično verzijo mita o Orfeju, ki jo je ustvaril Jacques Offenbach (1819—1880). Njegovo pravo ime je bilo Jakob Levy Eberscht, vzdevek Offenbach pa si je nadel po mestu blizu rojstnega Kölna. Po študiju glasbe v Parizu je postal izvrsten violončelist, nato pa skladatelj, ki je več kot trideset let vladal na pariških odrih, za izvedbe svojih del pa je ustanovil celo gledališče. Opereta Orfej v peklu (premiera leta 1858 v Parizu) je v enem letu doživela 250 ponovitev in še danes prav vsak pozna melodijo njenega kankana. To delo, ki je v slovenščini prvotno nosilo naslov Orfej v podzemlju, je bilo v ljubljanski Operi nazadnje izvedeno leta 1925. Offenbach je bil pri ljubljanskem občinstvu izjemo priljubljen avtor, a žal so bile mnoge njegove operete izvedene le v času pred drugo svetovno vojno, po njej pa večkrat zgolj Hoffmannove pripovedke; v spomin pa se je zapisala mednarodno odmevna svetovna premiera romantične opere Renske nimfe na odru Cankarjevega doma leta 2005.
Offenbachov Orfej je znan predvsem po mojstrskem kankanu, sicer pa je to zgodba o direktorju glasbenega konservatorija v Tebah, ki se je naveličal svoje žene Evridike in se zaljubil v drugo nimfo. Tudi Evridika je sita Orfejeve svojevoljnosti, zaljubi se v mimoidočega pastirja. Tako je tu vzrok za ločitev! Javno mnenje (lik iz omenjene operete) zahteva, da se Orfej bori za svoj ugled in tudi za svojo ženo … Jima bo uspelo rešiti zakon v krizi?
Po uspešni dunajski opereti Netopir bo tako operetni repertoar ljubljanske Opere obogaten s pariško opereto v novem prevodu Primoža Viteza, vrača se režiser Vito Taufer, dirigent predstave bo maestro Marko Gašperšič.

 

SiTi Teater ob 20:00: Maestro (TM): Odpuljen spopad za impro prestol

En večer, in trinajst odličnih improvizatorjev pod taktirko dveh režiserjev, ki se borijo za titulo Maestro!Vsak tretji torek v mesecu!

V Slovenijo premierno prihaja Maestro™, licenčni format improvizacijskega tekmovanja, ki že vrsto let zabava polne gledališke dvorane po Severni Ameriki in Evropi. V večeru, polnem spontanih vzponov in padcev, se bo trinajst odličnih improvizatorjev pod skrbno taktirko dveh režiserjev potegovalo za naslov najboljšega improvizatorja večera. Igralci bodo po navodilih režiserjev in predlogih občinstva ustvarjali odpuljene prizore in zanimive zaplete, ki vas bodo držali na robu vaših sedežev. Skozi zgodbe, ki vas bodo nasmejale do solz, vas ganile do srca in enostavne očarale, pa se bodo borili tudi za vašo naklonjenost in točke - krog za krogom boste namreč odločali, kateri izmed improvizatorjev bo preživel in kateri odpadel. Na koncu preživi le en in edini - Maestro!

Nastopajočim življenje ni robu ni tuje, vi pa se le udobno namestite in uživajte v predstavah. Vidimo se vsak 3. torek v v mesecu v SiTi Teatru BTC.

Vstopnina: 10 eur / 6 eur - študentje, dijaki in upokojenci

 

Kino Gledališče Bežigrad ob 20:00: Moška copata

Vsi moški so copate. A le pravi moški si to upa povedati na glas! In če se bosta po predstavi v postelji 'zložila v žličko' in se med smehom zazibala v… khm… Za posledice ne odgovarjamo!
Resnica namreč še nikoli ni bila tako zabavna kot v tej komediji, ki se brez izjem in dlake na jeziku (no, mogoče pa tudi) dotika prav vsega: od spominov na izgubo nedolžnosti, do prvega skupnega dopusta s punco, rojstva prvega otroka in krutega spoznanja, da niso vsi dojenčki ljubi.
Izvedeli boste, kakšen izgovor uporabiti, ko vas zasačijo pri "igranju s samim seboj", zakaj morate paziti, kakšno ime izbrati za svojega otroka in katere spolne prakse lahko usodno vplivajo na vajin odnos. Namesto vas je namreč vse te boleče lekcije odnosa s samim seboj in nasprotnim spolom izkusil Ranko.
Raziskave so pokazale,da moški, ki pomagajo pri gospodinjskih opravilih, več seksajo :
Z vami bo delil spoznanja iz zajetne študije o razumevanju fenomena imenovanega ženske! In modrosti iz biblije zapletenega osvajanja emancipiranega moškega.
Komik Ranko Babić preprosto prizna: za svojo žensko bi naredil vse, četudi v posteljo pride…neobrita.

Vstopnina: 17,00 €

 

SNG Drama, mala drama ob 20:00: Ko sem bil mrtev

"Tudi najbolj dostojanstven človek je vsaj dvakrat na dan smešen." – Ernst Lubitsch

Odkritje Lubitscheve burleske Ko sem bil mrtev je bilo velik dosežek na novo ustanovljene Slovenske kinoteke, ki je z njim utrdila svoj profesionalni ugled tudi pred mednarodno filmsko javnostjo. Eden prvih filmov slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha (med njegovimi najslavnejšimi filmi je Ninočka z Greto Garbo iz leta 1939) je veljal za izgubljenega. Samo nekaj zgodovinskih virov je pričalo, da je veliki avtor leta 1916 posnel uspešno komedijo o bonvivanu in sam tudi igral v njej glavno vlogo. Leta 1994 pa sta Silvan Furlan in Lilijana Nedič v zapuščini Štefana Štekarja našla dotlej pozabljene filmske kolute, ki so se na Primorskem menda znašli v času soške fronte. Med njimi sta identificirala malo mojstrovino iz obdobja nemega filma. Rekonstruiran film so prvič predstavili naslednjega leta na filmskem festivalu v Pordenonu.

 

10KA klub smeha ob 20:30: 10kin Večer Novega #45

Stand-up komedija

Vstopnina: 4€

KOŽ ob 18:00: V KOŽI besede - dr. Marko Stabej

O priznanem jezikoslovcu in akademiku dr. Jožetu Toporišiču, osrednji osebnosti jezikoslovne slovenistike, med drugim avtorjem Slovenske slovnice in soavtorjem SSKJ-ja in Slovenskega pravopisa, se bo z gostom pogovarjala Carmen L. Oven.

Brezplačno!

 

Modrijanova knjigarna ob 18:00: Ob 120-letnici rojstva Josipa Vidmarja

V sredo, 14. oktobra 2015, mineva 120 let od rojstva Josipa Vidmarja. Vidmar se je rodil v trgovsko-obrtniški družini, ki je po očetu vnašala v družino marljivost razumnega obrtnika, po materi podjetnost in zraven še razgledanost v literarnem umetniškem svetu, oba pa sta združevala svobodomiselno ateistično mišljenje. Ta starševski par je dal celo vrsto uspešnih Josipovih sorojencev od Milana Vidmarja naprej (22. junija je bila 130-letnica njegovega rojstva). Na Josipa je močan pečat vtisnila predvsem mati: znala je celega Prešerna na pamet, pri Schwentnerju je bila naročena na vse slovenske in nemške knjižne novosti, imela je stalni sedež v gledališčih (bila pa je tudi pobudnica za prvo žensko društvo v Ljubljani, v katerem naj bi imela predavanje o Ibsenu).
Josip Vidmar je padel v turbulenco prve svetovne vojne, ki mu je prinesla rusko ujetništvo. V tem obdobju je opravil temeljno šolo preživetja in se seznanil z dosežki visoke ruske literarne dediščine, ki je potem utemeljila njegovo življenjsko usmeritev: življenje predvsem v literarni umetnosti.
Danes Josipa Vidmarja nekako bolj ocenjujejo kot političnega arbitra, ki je pomagal ustanoviti republiko Slovenijo, pri tem pa popolnoma zanemarjajo njegovo primarno življenjsko okupacijo. Ob njegovi prvi literarni kritiki je dr. Janko šlebinger menda dejal, da imamo drugega Levstika

V gledališki svet je Vidmarja uvedlo dvoje. Kot sin novonastale meščanske družine je imel možnost, da si ogleda tako rekoč vse predstave, saj je imela njegova mati, kot je omenjeno že zgoraj, zakupljen sedež pri vseh predstavah. Zelo mlad je vstopil v gledališko šolo Vladimirja Skrbinška, ki je nato postal njegov svak. V tej šoli se je zavedel, da ni nadarjen za igro, a je hkrati spoznal, da je igralstvo le del širšega gledališkega življenja. Gledališče ga je osvojilo predvsem zato, ker temelji na besedilu. In tu pridemo do aktualne dileme, ki jo je Ervin Fritz odprl z vprašanjem: Kako dolgo bo 'literarno' gledališče še psovka?
Kritiški prodor je Vidmar naredil ob kritiki Veronike Deseniške Otona Župančiča. To ni bilo stremuštvo, ampak 'Pisati kritiko Veronike Deseniške mi ni bilo lahko zaradi Župančiča, ki sem ga z njo moral prizadeti. Toda zanimivost kritične problematike je le prevladala v meni, da sem nalogo izvršil, zlasti ker se mi je zdelo, da mi snov daje priložnost za razvijanje nekih poglavitnih literarno estetskih misli. /…/ Tukaj pa sem se prvič srečal z analitično nalogo, pri kateri sem moral uporabiti vse svoje znanje, vse kritične prijeme, do katerih sem se dotlej dokopal, in ves svoj instinkt za razlikovanje pristnega od nepristnega in organskega, živo tekočega od sestavljenega in pomikanega. Skratka, v meni se je prebudil kritik in silovitost tega prebujenja me je nekako nosila in mi dajala samozavest, ki je mnoge motila …'
Da je 'pilatuš', se je Vidmar zavedal vse svoje življenje in bil temu zvest v vseh zapisih, tudi v spominih na sodobnike – Obrazih. Že v času, ko je bil dramaturg v Drami, je v gledaliških listih osmišljal predstave s kritiško analizo. Če je začel svojo kritiško pot s kritiko Župančiča, strnil gledališke kritike iz let 1962–68 v knjigi Gledališke kritike, je svojo kritiško pot tudi zaključil z Mrtvaškim plesom, kritičnim pregledom odnosa slovenskih pesnikov in pesnic do vprašanja smrti. Kajti človeško življenje je pravzaprav največji možni oder. (zapisala Živa Vidmar)

Vabimo vas, da na predvečer 120-letnice rojstva Josipa Vidmarja, obiščete Modrijanovo knjigarno v Ljubljani in prisluhnete pogovoru o najvidnejšem slovenskem literarnem in gledališkem kritiku 20. stoletja, o njegovem delovanju na področju gledališke kritike pa tudi o vlogi in 'kondiciji' gledališke kritike danes. Pogovor o Josipu Vidmarju bomo posvetili tudi spominu na njegovega mlajšega kolego Andreja Inkreta (1943–2015).
Gosta bosta Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev ter avtor več gledaliških iger in esejev o gledališču oz. dramatiki, in dr. Krištof Jacek Kozak, predavatelj na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem in avtor dela Estetski in idejni vplivi na predvojno dramsko in gledališko kritiko Josipa Vidmarja. Pogovor bo vodil literarni in gledališki kritik Matej Bogataj.

Brez vstopnine

 

Galerija Srečišče, Hostel Celica ob 19:00: Pesnice o pesnicah

Maja Vidmar: Minute prednosti

Maja Vidmar (r. 1961 v Novi Gorici) se je po študiju primerjalne književnosti preselila v Ljubljano, kjer še zdaj živi in ves čas dela kot samozaposlena pesnica. Za svoje delo je prejela precej nagrad (npr. Jenkovo in Prešernovo), tudi mednarodne v tujini (Avstrija, Nemčija, Italija, republike bivše Jugoslavije). Zadnjih nekaj let se ukvarja z geštalt terapijo in vodi tečaje ustvarjalnosti (s pesnico Aljo Adam). Piše tudi eseje.

Pesniške večere vodi Barbara Korun.

Brez vstopnine

 

Atrij ZRC ob 19:30: Psihologizacija krščanstva

Krščanstvo se v družbenem okolju predstavlja kot posrednik vere, odrešitve, notranjega miru, smisla življenja, sočutja, odpuščanja in vseobsegajočega občutka sprejetosti.

Podobne cilje si v bolj sekularizirani obliki zastavlja psihoterapija, ko si prizadeva izboljšati in ohranjati človekovo duševno zdravje. To po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije pomeni 'stanje duševne dobrobiti, v kateri posameznik uresničuje svoje sposobnosti, normalno obvladuje stres v vsakdanjem življenju, svoje delo opravlja produktivno in je sposoben prispevati k skupnosti, v kateri živi'.

Stališča, ki se kažejo v odnosu psihoterapije do tradicionalnih duhovnih prizadevanj – vključno s krščanskimi – so lahko zelo različna. Nekaterim se zdi, da tradicionalne duhovnosti niso več potrebne in da lahko psihoterapevti uspešno nadomeščajo duhovne voditelje in osebne spovednike. Drugi čutijo, da psihoterapija neupravičeno posega na področja, ki jim ni kos. Tretjim se zdi, da bi psihoterapija morala zavzeti več prostora v pastorali in duhovnem vodenju. Večina psihoterapevtov se ograjuje od poseganja v verska prepričanja in duhovna doživljanja svojih klientov. Po drugi strani pa na področju psihoterapije postaja vse bolj uveljavljeno stališče, da je potrebno tudi v psihoterapijo vključevati posameznikovo duhovno dimenzijo.

Kje so stičišča psihoterapije in krščanske duhovnosti? Kje razhajanja? Ali je možno sodelovanje med obema področjema – ali pa je potrebno strogo ločevanje?
Ali psihoterapija ogroža krščansko duhovnost? Ali krščanstvo potrebuje psihoterapijo?
Na ta in podobna vprašanja bomo iskali odgovore na pogovornem večeru o psihologizaciji krščanstva. Skušali bomo soočiti poglede z vidika psihologije, psihoterapije, psihiatrije in teologije.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Utopija in teorije emancipacije

Iz klasičnega, referenčnega dela Thomasa Mora Utopija, bomo v kratkih in poljudnih prispevkih prikazali osnovne probleme, ki jih delo odpira in jih povezali z danes aktualnimi kritičnimi miselnimi tradicijami (anarhizem, marksizem, kritična teorija, itd.). Vsaka izmed teh tradicij je namreč utopična na specifičen način, kakor tudi vsaka na svoj način razume pojem utopije. Izpostavili bomo skupne točke in razlike. Interaktivno! Dogodek pripravljajo Jernej Kaluža, Aleš Mendiževec in Matej Rudolf.

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka: Dnevi nemškega filma: Otvoritev

19:00 Ljubljeni sestri (Die geliebten Schwestern), Dominik Graf, Nemčija, 2014, DCP, 1.85, barvni, 134', svp

Aristokratski sestri Charlotte and Caroline se obe zaljubita v kontroverznega mladega pisca in vročekrvneža Friedricha Schillerja. Trikotnik se zoperstavi družbenim normam svojega časa, saj se sestri odločita, da si bosta ljubezen do Schillerja delile. Igriva zabava kmalu postane precej resna reč, ki vodi proti koncu pakta med mladimi – eno dekle postane Schillerjeva soproga in druga spiše njegovo biografijo.
»V prvem kinematografskem celovečercu po osmih letih se Dominik Graf ne osredotoči na divjega in genialnega dramatika Schillerja, temveč se raje posveti večnemu vprašanju: je nekonvencionalno obliko ljubezni mogoče uresničiti v praksi? Ozadje te strastne ljubezenske zgodbe so kulturno okolje Weimarja, razvoj visokega tiska in francoska revolucija. Film, katerega žareča fotografija fluidnih posnetkov ostaja osredotočena na junake, je sodoben v misli, dejanju in čustvu.« Berlinale
V sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana.

 

Kinodvor:

19:00 45 let (45 Years), Andrew Haigh, Velika Britanija, 2015, DCP, 93'

Tiho ganljiva zgodba o krhkosti ljubezni in zakona je Charlotte Rampling in Tomu Courtenayju prinesla nagradi za najboljša igralca na zadnjem Berlinalu.

21:00 Nova prijateljica (Une nouvelle amie), François Ozon, Francija, 2014, DCP, 108'

François Ozon se po nizu nedavnih uspešnic (V hiši, Mlada in lepa) v svobodni priredbi kratke zgodbe britanske kraljice kriminalk Ruth Rendell ponovno loteva človekovih skrivnih strasti in transgresij ter vprašanj identitete, drugačnosti in predsodkov.

Mala dvorana:

17:15 Ljubezenska odiseja (Ljubavna odiseja / Happily Ever After), Tatjana Božić, Hrvaška / Nizozemska, 2014, DCP, 83'

19:15 Zgodbe iz sekreta, Gregor Andolšek, Tijana Zinajić, Slovenija, 2014, DCP, 62'

Leta 1991 so trije najstniki na WC­ju nočnega kluba K4 zapisali: "Pesnik, Azra, Jurček za vedno!" Ljubljana leta 2013, trije 35-letniki, tri zgodbe iz sekreta. Uspešna umetnica Azra, ko je sama, joče. Bodoči oče Jurček noče biti gej. Pesnik ne ve, ali bi taval ali ne. Film je bežen pogled v njihova življenja.

20:45 Prihajamo v miru (We Come as Friends), Hubert Sauper, Francija / Avstrija, 2014, DCP, 109'

Drugi del afriške dokumentarne trilogije Huberta Sauperja je sodobna odisejada ter vrtoglavo, fantastično popotovanje v srce Afrike, kamor se režiser Darwinove nočne more odpravi na krovu improviziranega letala. V trenutku, ko se največja afriška država lomi na dvoje, privre na plan stoletja stara civilizacijska patologija – kolonializem, spopad imperijev, večno trajajoče krvave (in svete) vojne za ozemlje in naravne vire.

 

Komuna:

18:30 Sprehod po gozdu (A Walk in the Woods), komična pustolovščina, Ken Kwapis , ZDA

20:30 Everest, pustolovska drama, Baltasar Kormákur, ZDA, Velika Britanija