10. 2. 2015 – 16.30

Kaj je torek v primerjavi z...

...torkovim večerom???

Metelkova mesto:

 

A-Infoshop ob 19:00: Veganska večerja

 

Jalla Jalla ob 20:00: Razstava risb udeležencev risarskih delavnic Jalle Jalle!

 

Glasba izven:

 

Kavarna Slamič ob 20:00: Jure Pukl (dobitnik nagrade Prešernovega sklada) & Bastian Stein "NEOgravity"

Jure Pukl - saksofon
Bastian Stein - trobenta
Pablo Held - klavir
Phil Donkin - kontrabas
Colin Stranahan – tolkala
Posebni koncert, našega, v tujini trenutno najbolj priznanega jazzovskega saksofonista in komponista Jureta Pukla in njegovega novega projekta NEOgravity, ki ga so-vodi z nemškim virtuozom na trobenti Bastian Steinom. Z njima bodo nastopili trije kreativni in uveljavljeni glasbeniki iz Nemčije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Jure bo prav tako predstavil svojo novo ploščo, ki jo je januarja izdal pri priznani založbi FSNT iz Barcelone.
Vstopnina: 10 EUR

 

Klub CD ob 20:00: AMPARO SÁNCHEZ

Amparo Sánchez, vodilni glas, kitara;

Willy Fuego, kitara, spremljevalni glas;

Jorge Mestres, bas, spremljevalni glas;

Ricard Parera, bobni, spremljevalni glas;

Jose Alberto Varona, trobenta

Med Barcelono in Arizono s pogledom na Kubo

Sijajna španska pevka (včasih poznana kot prva dama benda Amparanoia), velja za eno vodilnih imen mednarodnega mestizo rocka, zvrsti, ki jo je populariziral Manu Chao, Amaparin prijatelj in občasni sodelavec. Sanchezova se na samostojnih albumih odkrito spogleduje z glasbo ameriških puščav, mehiških mariachijev in kubanskega sona. Oktobra 2014 je izdala svoj tretji samostojni album Espiritu Del Sol (World Village), pri katerem je ponovno sodelovala s članoma benda Calexico Joeyjem Burnsom in Johnom Convertinom pa tudi z drugimi glasbeniki v Tucsonu v Arizoni. Tokratna pot jo je vodila še v Mehiko, Argentino in Barcelono. Prvič v Sloveniji!

»Njena največja odlika je združevanje latinskoameriškega političnega angažmaja in duhovnosti Matere Zemlje v besedilih z otožno skepso in duhom potujočega Španca v glasbi. Spoj je nadvse zapeljiv.« (Songlines)

 

Kino Šiška, Komuna ob 20:00: JEFF KOLAR (USA) in EDUARDO RAON (SLO)

Trojni koncertni dogodek cikla ZVO.ČI.TI so.und.ing DUO v katerem se bosta predstavila dva edinstvena glasbenika in zvočna umetnika. Jeff Kolar in Eduardo Raun bosta izvedla po eno solo skladbo, večer pa zaključila s skupno skladbo ustvarjeno prav za ta dogodek.

Koncertni program:
Jeff Kolar: Other Voices (2010)
Serija performansov, natisnjenih materialov in avdio izdaj/predvajanj, ki obkrožajo radijske glasove. Glasovi lovijo radio, pri čemer izkoriščajo enosmerno predvajanje: pošiljatelj distribuira eno-smerno, zaprto mrežno pot, drugi glasovi z uporabo doma izdelanih radijskih naprav in večprostorskega predvajanja vpeljuje radio kot odprto platformo.

Eduardo Raon: On The Drive For Impulsive Actions REDUX (2013)
Krohot, smejanje, zehanje, prepiranje in celo ubijanje so družbeno nalezljiva vedenja, ki so mnogo manj racionalna kot mislimo, da je človeška narava lahko. Raon v tem delu uporablja harfo, daxophone in video v kombinaciji s pretanjenim občutkom za kompozicijo in improvizacijo in s tem ustvarja emocionalno nabit perfrormans.

Jeff Kolar & Eduardo Raon: Skip Distance (premierno delo, 2015)
Dragi gospod, gospa, gospodična,
Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite 10. februarja 2015 v dvorani Komuna v KinoŠiška, da bi proslavili podobnosti, namesto, da bi iskali razlike; da bi sodelovali in ne tekmovali, da bi pozitivno in namensko ZAOBŠLI RAZDALJO.

Dress code: sproščeno (casual)
Vaša gostitelja,
Eduardo Raon & Jeff Kolar

O avtorjih:
Jeff Kolar je zvočni umetnik in kustos. Njegovo delo, ki bi ga lahko označili kot »cefranje zvočnikov« (Half Letter Press) ali »čudovita čudnost« (John Corbett), uporablja različne platforme, radio oddajanja kratkega dosega in perfromans. Jeff je aktiven v raziskovalni skupini free103point9, ki se ukvarja z umetnostjo radijskega oddajanja, je ustanovitelj in kurira eksperimentalno radijsko platformo Radius.
http://jeffkolar.us/

Eduardo Raon je portugalski harfist in skladatelj, ki živi v Ljubljani. Ukvarja se s širokim estetskim spektrom, ki vključuje vse od sodobne glasbe, jazza, eksperimentalne glasbe, etna, noisa, popa, retra, rocka, do elektronske glasbe. Konec leta 2013 je pri lizbonski založbi SHHPUMA (Clean Feed) izdal svoj solo prvenec The Drive For Impulsive Actions.
www.eduardoraon.com

O projektu:
Projekt glasbenih ciklov ZVO.ČI.TI so.und.ing DUO, ki usmerja pozornost na glasbene dvojice, v letu 2015 nadaljuje pota razpiranja sodobno glasbenih pristopov, združevanja in povezovanja domačih in tujih glasbenikov. V združevanju perspektiv, metodologij, tehnologij, estetik produciranja novih umetniških del se seveda izpostavlja vprašanje kakšne potenciale skriva dialoško pogojena ustvarjalnost?

ZVO.ČI.TI so.und.ing DUO predstavlja samostojna dela in nastope izbranih avtorjev, ki jih zaokroži nova skupna so-avtorska skladba. Na ta način se razpira vpogled v heterogene estetske, politične, osebne pristope k glasbenemu komponiranju, ter možna preoblikovanja, nadgradnje, zdrse in vrzeli, ki nastopijo v prostoru vmesnosti in prekritja – na mestu, ko ednino nadomesti dvojina. Duet namreč ni izbran samostojno s strani avtorjev, temveč je predložen od zunaj. Povabilo, kot izhodiščna točka, se premišljuje kot polje potencialnosti; v dialogu, izmenjavi, skupnem delu na daljavo in v živo med ustvarjalci vznika in se oblikuje v novo zvočno delo. Oblikuje in odpira nove vezi, medosebna, mednarodna sodelovanja in mreženja, pri čemer je Ljubljana postavljena kot vozlišče srečanja in srčika utripa, ki te vezi poganja.

 

Prulček bar ob 21:00: Kontrabant

Skupina Kontrabant deluje od leta 1994. Neguje in združuje kakovostno akustično etno, folk, country in druge zvrsti glasbe v slovenskem, madžarskem, srbskohrvaškem, romskem, židovskem, angleškem jeziku in s pridihom teh tako različnih kultur.

Béla Szomi Kralj (harmonika, klasična kitara, buzuki, vokal),
Dušan Železnikar (kitara, buzuki, kljunasta flavta, vokal),
Pál Szomi (bobni, cajon, kitara, vokal)
Tomaž Juvančič (mandolina, kitara, orglice, harmonika, vokal)
Matijas Severhen (bas čelo, bas kitara, bobni, vokal)

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta - Horda grdih

Brigita Marko - tamburin, glas;

Andrej Fon - gajde (dude), bendir, dotara, zvočila, glas;

Tadej Čauševič -bendir, darabuka, tamburica, zvočila, glas;

Samo Kutin - hurdy gurdy, tamburica, bendir, begena, zvočila, glas;

Mateja Gorjup

Zasedbo Horda grdih sestavlja pet godcev in pevcev, ki preigravajo ljudske pesmi, pri čemer si jemljejo svobodo lastne interpretacije in uglasbitve. Pesmi spremljajo na ljudske inštrumente, ki pa imajo pogosto drugačen izvor od pesmi samih. Tako nabor pesmi iz Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Bolgarije, Srbije, Grčije in Afganistana spremljajo na makedonske gajde, madžarski hurdy gurdy, indijsko dotaro, tamburico, domačo kopijo etiopske begene, maroški bendir, tarabuko, ... Člani skupine so se kalili v raznolikih glasbenih kontekstih in zasedbah (Tantadruj, Salamandra salamandra, Kraški solisti, Karavana iluzij, Bržjast, pevski zbor Cantica cantorum).

 

Teater, gledališče, odrske deske, art in drugo:

 

SNG Drama:

Levi oder ob 18:00: Produkcija IV. letnika AGRFT

mala drama ob 20:00: Zastave – Mož – Slepota

"Kam pa strelja humor vseh časov: v svetinje in tabuje, v prepovedano …" – Vitomil Zupan

Ob stoti obletnici rojstva Vitomila Zupana pripravljamo uprizoritev, ki bo kolažno združila tri drame in tri pesmi tega velikana peresa. Režiser in avtor priredbe Mare Bulc bo Zupanova krajša dramska besedila Upor črvov (1969/70), Atentator in kralj (1971) in Bele rakete lete na Amsterdam (1973) prepletel, da bodo tvorila novo dramsko celoto. Dodal jim bo pesmi Slepota, Mož in Zastave iz Zupanove zbirke Polnočno vino, ki je nastala v istem obdobju kot omenjene igre.
Jedro priredbe so trije Zupanovi umetniki: pesnik iz Črvov, pisun iz Raket in komedijant iz Atentatorja. Njihove zgodbe se izrazito navezujejo na današnji čas in režiser ne skriva želje po komentiranju aktualnega dogajanja v državi.
Zgodba komedijanta atentatorja je vpeljana kot igra v igri: osebe iz Upora črvov in Belih raket...
Več informacij o predstavi

Ob stoti obletnici rojstva Vitomila Zupana pripravljamo uprizoritev, ki bo kolažno združila tri drame in tri pesmi tega velikana peresa. Režiser in avtor priredbe Mare Bulc bo Zupanova krajša dramska besedila Upor črvov (1969/70), Atentator in kralj (1971) in Bele rakete lete na Amsterdam (1973) prepletel, da bodo tvorila novo dramsko celoto. Dodal jim bo pesmi Slepota, Mož in Zastave iz Zupanove zbirke Polnočno vino, ki je nastala v istem obdobju kot omenjene igre.
Jedro priredbe so trije Zupanovi umetniki: pesnik iz Črvov, pisun iz Raket in komedijant iz Atentatorja. Njihove zgodbe se izrazito navezujejo na današnji čas in režiser ne skriva želje po komentiranju aktualnega dogajanja v državi.
Zgodba komedijanta atentatorja je vpeljana kot igra v igri: osebe iz Upora črvov in Belih raket se namreč srečujejo kot igralci ljubiteljske gledališke skupine, ki vadi in premierno uprizori Atentatorja in kralja. Dramaturški prijem, ki ga je Zupan uporabil v Atentatorju, je Bulca inspiriral, da ga je razširil in poglobil ter podnaslovil svojo priredbo kot
"igro v igri v igri".

 

 

SMG ob 19:30: Sokrat, Slavoj in sofisti; režija: Jure Novak

KOncept in režija: Jure Novak
Igrajo: Damjana Černe, Arna Hadžialjević, Ivan Godnič, Željko Hrs, Uroš Maček, Matej Recer, Romana Šalehar, Stane Tomazin
Glasba v živo: Incurabili
Gledališki projekt Jureta Novaka Sokrat, Slavoj in sofisti izhaja iz preizpraševanja položaja gledališča in družbe danes. To pa iz razmisleka o pomenu komedije znotraj atiške in današnje demokracije. Natančneje Oblačic (Νεφέλαι / Nephelai), velikega mojstra stare atiške komedije Aristofana, prvič uprizorjenih v okviru dionizičnih slavij v Atenah 423 let pred našim štetjem.
Sodobnemu gledališču in gledališčnikom torej ponujajo ključno strukturno oporo Aristofanove Oblačice z zgodbo, ki se kljub več kot dvatisočletnemu odmiku od antične "zibelke" demokracije zdi na moč podobna današnjim kriznim zgodbam padlih angelov tajkunov in v žrelo pekla padajočih novodobnih slehernikov: konservativnež in antiintelektualec izda vse svoje vrednote, da bi se obvaroval pred revščino.
Spodnja dvorana
Predstava traja približno 85 minut in nima odmora.
Po začetku vstop v dvorano ni več dovoljen.

 

PTL ob 20:00: Rosana Hribar in Gregor Luštek: 16

"Eppur si muove!" Galileo Galilei

Koreografija in izvedba: Rosana Hribar, Gregor Luštek
Glasba: Philip Glass
Oblikovanje luči: LCLights
Izdelava kostuma: Katarina Škaper
Producentka: Živa Brecelj
Produkcija: Plesni Teater Ljubljana
Koprodukcija: Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Predstava je magistrsko delo - Umetnost giba Rosane Hribar
Mentor: red. prof. Tanja Zgonc
Kako okusiti odnos, slišati gib, videti besedo, ki ni nikoli izrečena, temveč ves čas ostaja na konicah prstov in na površini grodnice? Kako začutiti govorico kot serijo preveč izrečenih besed, ki težijo telo in upočasnijo korak? In vendar se premika, ves čas, povsem na površini, vedno drugače! Plesni in koreografski par Rosana Hribar in Gregor Luštek, ki ju v zadnjih letih skupnega ustvarjanja zaznamujejo predvsem serije duetov spektakularnega tarantinovskega pas de deuxa, v duetu 16 obračata nov list na poti skupnega ustvarjanja; ki ga opredeljuje vzdržljivost izplesovanja, mehkejši tonus gibanja in leta, ki so se vmes nabrala.
 

Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 20:00: Ivo Svetina: ABC oder Krieg

Quasi una fantasia

Gledališka predstava v okviru platforme Šift teater III

Igrajo: Peter Musevski, Ivan Bekjarev, Jure Ivanušič, Aleksandra Balmazović, Vesna Pernarčič in Borut Veselko.

Avtor besedila: Ivo Svetina
Režija, scenografija: Barbara Novakovič Kolenc

Dramaturgija: Jana Pavlič
Lektorica: Maja Savelli
Kostumografija: Alan Hranitelj
Koreografija: Sanja Nešković Peršin
Avtor glasbe in korepeticije: Davor Herceg
Avtorica videa: Lucija Smodiš
Knjižni scenski elementi: Polona Poklukar
Asistentka scenografije: Saša Vale
Maska: Matej Pajntar
Fotografija: Marjan Mutić
Stiki z javnostmi, marketing: Helena Grahek

Producent: Muzeum Ljubljana
Koproducenti: Prešernovo gledališče Kranj, Cankarjev dom, Opera&Theatre Madlenianum, Zemun. V sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom in Zavodom za kulturo Bled.

Novo dramsko besedilo, ki ga je Ivo Svetina napisal na pobudo Muzeuma, temelji na letih od 1831 do 1835 na Dunaju, kjer so se srečevali jezikoslovci in literati Jernej Kopitar, Vuk Karadžić, Matija Čop in France Prešeren v trenutku, ko se je oblikovala pisava, zapis slovenskega jezika. Ljubezen do jezika in raziskovanja se prepleta s spori, pritiski cenzure in sistema: polemike tečejo tako med Prešernom in Čopom kot med Kopitarjem in Karadžićem. Ženska, letni časi, forma, vsebina, poklic, zasebno življenje, krutost, ki v drami uniči pravkar nastalo vez, obkroža in zareže v prostor.

Predstava v treh jezikih (slovenskem, srbskem in nemškem) odpira mednarodni gledališki prostor in možnosti za medkulturno sodelovanje.

Premiera: 18, 14* €

 

Gledališče Glej ob 20:45: Prihajamo/We are coming

godba o mladih, ki se skupaj podajo po ulicah zapuščenega in razbitega Mesta. Svoje življenje preselijo z zaslonov na ulice. Predstava je v nemškem, španskem in slovenskem jeziku z angleškimi nadnapisi.

Režija in koncept: Jaša Koceli
Avtorji: Adrià Targa Ramos, Rebecca Ciesielski, Ana Svetel, Gašper Torkar
Nastopajo: Blaž Setnikar, Jernej Čampelj, Barbara Ribnikar, Tina Gunzek

 

MGLC ob 18:00: Branje del–pogovori o(b) izbranih umetniških delih/projektih na razstavi Alenka Pirman - Zbrana dela

Branje del–pogovori o(b) izbranih umetniških delih/projektih na razstavi Alenka Pirman - Zbrana dela. Pogovor organizira revija za kritiko in teorijo sodobne umetnosti ŠUM v sodelovanju z MGLC, društvom Galerija Boks in revijo Praznine

Kratkemu uvodu v izbrana dela bo sledila debata, ki se bo odvijala v krogu vseh prisotnih. Za udeležbo kakšno posebno predznanje ni potrebno, priporočamo pa predhoden ogled razstave. Pogovor je del serije javnih srečanj, ki se že drugo leto odvijajo kot poskus odpiranja prostora za kritično premišljevanje o sodobni umetnosti. Pogovori so organizirani kot neformalna in (upamo, da tudi) nesoglasna srečanja posameznikov, ki jih zanima sodobna umetnost.

 

Center sonoričnih umetnosti Vodnikova domačija Ljubljana ob 19:00: Katja Bogataj - Zapredenost

V ambientalni postavitvi kiparke Katje Bogataj, vstopamo v pajkovo mrežo, ki jo ponazarja nešteto niti, ki se prepletajo po galerijskem prostoru.

Umetničina ideja mreže so pravzaprav strahovi posameznika v današnji družbi in je hkrati močna kritika na družbo kot celoto in na posameznika v njej, ki je, zabubljen v zapredek, kokon, slep in gluh za vse tisto, kar je odmaknjeno od njega. Zatopljen in zagledan vase kot mitološki Narcis, jemlje, zajema iz sklede le najboljše "kose" in le tisto, kar se zdi nuja tukaj in zdaj, in v sebi, brez kančka osebne kritike, vidi le lep odsev. A vendar, le odsev. Zaradi strahov pred tem in onim, kar je ali pa tudi ni pomembno, se zapiramo v namišljene prostore- sobe, stanovanja, mesta, države, nezavedajoč se, da vsaka naša napaka stane, nezavedajoč se, da bes podira obrambne zidove, ki jih gradijo naši strahovi. Se zavedamo, da je ta planet namenjen meni in nešteto drugim? Se zavedam, da jaz mislim in on misli drugače? Znam prevzeti kritiko in spremeniti svoj strah v višji cilj? Znam misliti s teboj in z njim, znam- sploh zmorem še delovati v družbi kot celoti?
Izpraševanje lastnih strahov najde lahko konstruktivno rešitev ali pa strah omrtviči celotno bit do širšega, zunanjega. Otopelost družbe, dolg- predolg sen zmotijo ti in oni dogodki in od tod naprej spet nazaj v udobje našega zapredka, v toplost prostora, v topost misli. Brez naših dejanj in odgovorov za vse druge družbe, brez angažmaja posameznika, je ta svetovna pajkova mreža le iluzija realnega, tisto kar zakriva najvišjo resnico. Ko stopimo v avtoričin kokon, ko se vanj prav trdno zapremo, ko ni več zunanjega, se nam resnica odpre v toplini kokona. Tam nas čaka usodna pajkovka, ki nam, preden uspemo pobegniti, prijazno pusti sesti na svoj zadek, a nam, takoj ko za seboj zapremo vrata, skozi svoja očesa pokaže grozo sveta, ki ga skušamo ne videti in ne slišati. A tu, znotaj tega toplega kokona, smo zdaj dokončno ujeti.
Postavitev Zapredenost je tako, čeprav v sodobnem umetniškem navdihu izveden projekt, idejno blizu umetnosti enega najvidnejših predstavnikov renesančne umetnosti na severu delom Hieronyusu Boschu, ki je prav tako kritično (do cerkvenega in posvetnega) v svojih delih obravnaval lastno vsakdanjost z vsem zlom in grehi, ki jih premore človeštvo in hkrati opozarjal, da ima človeštvo možnost stvari spremeniti ali pa spusti družbo v dantejevski pekel. Ponovno smo na začetku te stare preje- izbrali bomo sami.
Katja Bogataj (1983) je mlada kiparka, ki prav s predstavljenim projektom zaključuje diplomsko nalogo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Skozi vse njene projekte lahko opazimo, da gre za mlado avtorico, ki pa v svojem delu nastopa z močno družbeno angažiranostjo in kritiko. Poleg klasičnega kiparstva, kjer se pogosto loteva oblikovanja kovinskih skulptur z varjenjem, se ukvarja tudi z video-instalacijami, intermedijskimi postavitvami, videom, kostumografijo in plesom.
Z seboj ima več skupinskih in nekaj samostojnih projektov.
 

Kino Šiška, Kamera ob 23:00: Leo & Björn: Do I need to go there? (multimedijska instalacija)

Umetniški kolektiv Leo & Björn iz Münchna se bo v Kinu Šiška predstavil z multimedijsko instalacijo, ki je osnovana na vprašanju: »Res moram iti tja?« Gledano širše je razstavni projekt posvečen vprašanju, koliko virtualen bo postal svet.

Živimo v svetu, ki ga sestavljata dve resničnosti – resnična ali fizična in virtualna. Virtualni svet zelo hitro postaja podoben resničnemu, ga posnema in se uči od njega. Čas, ki ga ljudje glede na njihov poklic, življenjski slog in starost preživijo v virtualnem svetu, se podaljšuje. Delo, prosti čas, komunikacije in samopredstavljanje se selijo v virtualni svet. Leo & Björn kot vizualna umetnika to dogajanje zaznavata na poseben način – prek razstav. Število del, ki si jih fizično ogledamo na razstavi, je večinoma precej manjše kot število umetniških del, ki si jih ogledamo virtualno. Množice ljudi prek tumblrja, instagrama in podobnih storitev (nevede) postajajo vojska kuratorjev, ki zbirajo, izbirajo in razstavljajo dela, med katerimi brez težav prehajamo s potegom, pomikanjem ali klikanjem.

Leo & Björn bosta v Kinu Šiška nadaljevala s preučevanjem, ki sta ga osnovala z instalacijo v Münchnu, in se tako še bolj zatopila v vprašanje, kaj pomeni fizično razstavljanje umetniških del. V Münchnu sta se odločila, da za razliko od drugih umetnikov na skupinski razstavi ne bosta delala z lesenimi hišami z žičnatim ogrodjem ali v njih razstavljala. Raje sta zgradila virtualno tridimenzionalno hišo in jo narisala kot izometrično skico. Na izometrično risbo hiše z žičnatim ogrodjem sta od zadaj projicirala premikajoč se avatar. Nadgrajeno risbo je spremljala velika projekcija avatarjeve perspektive, ko se ta sprehaja skozi resnično risbo hiše, hkrati pa tudi skozi virtualno arhitekturo. V virtualni hiši avatar vidi razstavo umetniških del, katerih avtorja sta Leo & Björn in sta jih za virtualni svet delno reproducirala delno nadgradila. Pri virtualnih umetniških delih sta poskušala marsikaj, kar bi bili v resničnem svetu zapleteno ali nemogoče (npr. vaza, sestavljena iz gibljivih risb).
Umetnika želita v Ljubljani nadaljevati s preizkušanjem možnosti tovrstnih prostorsko-časovnih postavitev/instalacij in s tem ustvarjati izkustva, ki jih je v zgolj virtualni predstavitvi umetnosti nemogoče doseči. Tokrat ne bosta zavrnila uporabe fizične hiše, ki bi jo nadomestila z virtualno, temveč bosta delala v resnični stavbi (Kino Šiška), ki jih bosta dodala nove (virtualne) sloje. Na ta način si želita omogočiti izkustvo, ki ga ni mogoče zajeti v youtube videosprehod.

Člana umetniškega kolektiva Leo & Björn (1981) sta se spoznala med študijem vizualnih komunikacij na Univerzi za aplikativno znanost v Münchnu in na ZHDK v Zürichu. Sodelovati sta začela leta 2007. Njuni projekti, ki imajo za osnovo navdušenje za razpravljanje o zamislih z risbami, nastajajo v mešanih medijih, kot so preproste risbe, animacije, softverske interaktivne podobe, prostorske instalacije ali performansi risanja v živo. Med njuna osrednja zanimanja sodijo psihološka in antropološka ozadja človekovega vedenja.

 

Cankarjev dom:

Štihova dvorana ob 19:00: Delavnica Marka Pogačnika, Časovno-prostorski izziv Bosenskih piramid

Odkritje piramid in podzemskega labirinta pred vrati Sarajeva je razkrilo šibkost razumskega pojmovanja prostora in časa. Na osnovi javnega dialoga z graditelji piramid, ki je potekal v labirintu, avtor razkrije alternativne poglede na njihov izvor in prvotni namen.
Sledi primerjava z drugimi spomeniki prvinske civilizacije Zemlje, v slovenskem izročilu imenovane Ajdi. Predvsem pa gre za razmerje med sodobno človeško kulturo, do vratu zapleteno v samouničevalne procese, in vzporednimi civilizacijami.

 

Znanost:

Atrij ZRC SAZU ob 19:30: Kontemplativna molitev – pozabljena pot? (Forum za dialog med vero in kulturo)

Kako danes razumeti odnos molitve in etičnega odnosa do drugega? Kako razmerje kontemplacije do družbene angažiranosti? Ali morda sodobni egoizem, občutek nesmisla, potiskanje misli na smrt in anksiozna zaskrbljenost – izvirajo ravno iz krize molitve?

Evagrij Pontski je zapisal: človek, ki se posveča kontemplativni molitvi, "je ločen od vseh in skladno združen z vsemi. Ima se za enega z vsemi, saj je prepričan, da v vsakem neprestano vidi samega sebe." (O molitvi, 124, 125) V naši sekularizirani družbi kontemplativno, tiho molitev običajno razumemo kot nezdrav umik v lastno notranjost, kot umanjkanje čuta za družbeno odgovornost. In vendar morda egoizem naše družbe, občutek nesmisla, ki se polašča marsikoga izmed nas, naše potiskanje misli na smrt in anksiozna zaskrbljenost – izvirajo ravno iz krize molitve. Kako torej danes razumeti odnos molitve in etičnega odnosa do drugega? Kako razmerje kontemplacije do družbene angažiranosti?
O teh in drugih vprašanjih, povezanih s kontemplacijo in molitvijo, bosta na forumu spregovorila dr. Branko Klun, profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani in avtor nedavno izdane knjige "Onkraj biti" (Ljubljana 2014) ter pravoslavni pisatelj Pavle Rak, ki je več let preživel na gori Atos, središču vzhodnokrščankega meništva in svoje izkušnje izrazil tudi v odmevnem romanu "Utišanje srca" (Ljubljana 2011). Pogovor bo moderiral Gorazd Kocijančič.

 

Bežeče sličice!!!

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana:

18:30 Ugrabitev Michela Houellebecqa (L‘enlèvement de Michel Houellebecq), Francija 2014, DCP, 92'

Igrivi dokumentarni triler "razkrije" resnico o nenavadnem izginotju enfant terribla sodobne francoske literature Michela Houellebecqa, ki v filmu s precej samoironije igra samega sebe.
Septembra leta 2011 je razvpiti francoski pisatelj Michel Houellebecq med promocijsko turnejo ob izidu romana Zemljevid in ozemlje nenadoma izginil. Začele so krožiti govorice, da so ga ugrabili islamski skrajneži, morda celo marsovci. Film nam končno razodene resnico o skrivnostnem pisateljevem izginotju: literarnega zvezdnika so ugrabili trije čudaški "bodibilderji" in ga iztrgali iz njegovega hektičnega vsakdana. Houellebecq se tako znajde sredi podeželske idile, kjer se končno lahko sprosti, saj ga ugrabitelji za rojstni dan presenetijo s simpatično Fatimo in, ker je znan verižni kadilec, tudi z dovoljšno količino cigaret. Ostaja le ena neznanka: kdo bo plačal odkupnino?
"Pravzaprav me ne zanima Michel Houellebecq, ampak Michel Thomas [njegovo pravo ime]. Človeško bitje, ne pisatelj. Avtor me nikakor ne zanima. Prikazati sem hotel Michelovo človečnost - njegove slabosti, njegov humor, njegovo zoprnost, vse tisto, kar ga dela človeškega, kar govori o osebi, ne pa o medijskem liku." (Guillaume Nicloux)

20:30 Birdman, Alejandro González Iñárritu, ZDA, 2014, 119'
Prepričljiv režijski dosežek mehiškega cineasta Alejandra Gonzáleza Iñáárrituja, v katerem breme zvezdništva zrcali resnično izkušnjo igralca Michaela Keatona.

Riggan Thomson je nekdanji hollywoodski zvezdnik, znan po filmski upodobitvi superjunaka Birdmana. S točke daleč od vrhunca uspeha se sedaj poskuša vrniti na prizorišče z ambiciozno broadwajsko predstavo. Upa, da se bo s to tvegano potezo uveljavil kot polnovredni umetnik. Kmalu pred premiero predstave pa se začnejo kopičiti težave, saj se eden izmed igralcev med vajami poškoduje v čudni nesreči. Namesto njega najamejo igralca Mika Shinerja, ki zagotavlja uspeh, a v projekt prinese kopico osebnih ekscentričnosti. Bolj ko se bliža premiera, bolj negotov je Riggan, ki je v projekt za povrh vložil vso svojo osebno in poklicno verodostojnost ...

"Zanimalo me je raziskovanje bojev z egom, ideja, da gre vedno za iluzijo, pa če si še tako uspešen, po denarju ali slavi. Začasno je. Ko se ženeš za stvarmi, za katere meniš, da jih želiš, in podeliš ljudem moč, da te ovrednotijo, kmalu potem ko jih končno dobiš, v tej sreči zaslediš minljivost." (Alejandro González Iñárritu)

4'95, 4'50* EUR

 

Kinoteka:

19:00 Klasiki: Pesmi iz drugega nadstropja (Sånger från andra våningen), Roy Andersson, Švedska/Francija, 2000, 35mm, 1.66, barvni, 98', sp

Lepega večera ob koncu tisočletja se nad mestece nekje na severni polobli spusti vzdušje apokalipse. Posli čez noč propadajo. Čarovniku spodleti pri preprostem triku in človeka dejansko prežaga na pol. Odvijajo se bizarni verski rituali. Nekega priseljenca brutalno napadejo in pokončajo sredi brezbrižne množice. Lojalnega uslužbenca odpustijo brez razloga. Mesto je v krempljih socialnega kaosa in prometnih zamaškov. Karl, s pepelom posuti poslovnež srednjih let, blodi po mestu in jadikuje. Da bi prišel do zavarovalnine, je podtaknil požar v svoji prodajalni pohištva, vendar se mu načrt izjalovi.
 »Obsedeni avtor in milenijaristična iluzija arhaizma torej – regresivni kino, ki naslavlja modernost preteklega stoletja. Vidimo Dixa in mračnega Turnerja, gledamo mesečnega Buñuela in morbidnega Tatija, beremo Becketta, Harmsa in Dostojevskega, poslušamo Bennyja Andersona, nekdanjega člana ABBE (ki je potemtakem predstavljala vrh absurdnega in fantastičnega objektivizma v pop glasbi?). Tehnično je Roy sicer konzervativec, a seveda se je od inteligentnega konzervativca moč naučiti več kot od preprostega liberalca (Marx).« Nil Baskar

21:00 Retrospektiva: François Truffaut: Antoine in Colette + Ukradeni poljubi

Antoine in Colette (Antoine et Colette) François Truffaut, Francija, 1962, 35mm, 2.35, čb, 29', svp
Antoine Doinel (Jean-Pierre Léaud) je zdaj osamljen sedemnajstletnik, ki dela v tovarni plošč. V sobici, kjer živi, posluša opero in klasično glasbo in se druži s prijateljem Renéjem. Nekega dne na koncertu opazi lepo Colette (Marie-France Pisier) in se prvič v življenju zaljubi. Kratki film je del omnibusa Ljubezen pri dvajsetih (L'Amour à vingt ans, 1962), ki ga je Truffaut sorežiral s Shintarôm Ishiharo, Marcelom Ophülsom, Renzom Rossellinijem in Andrzejem Wajdo. »Z omnibusom sem dobil priložnost, da realiziram projekt, ki si ga nisem drznil začeti sam – kratko nadaljevanje svojega prvega celovečerca 400 udarcev, v katerem po treh letih srečamo mladega Antoina Doinela pri njegovi prvi ljubezenski avanturi, ki ilustrira sporočilo: če si želiš preveč, tvegaš, da boš izgubil vse.« François Truffaut   
Ukradeni poljubi (Baisers volés) François Truffaut, Francija, 1968, 35mm, 1.66, barvni, 91', svp
Tretji film, v katerem srečamo Antoina Doinela (Jean-Pierre Léaud), se odvija leta 1968, ko pobalinskega in nenehno zljubljenega Doinela nečastno odpustijo iz vojske in ga spustijo na ulice Pariza, kjer se loti nepričakovanega poklica zasebnega detektiva. In zdi se, da ga za vsakim vogalom čaka nesreča. Igriv, nostalgičen in neukrotljivo romantičen film je Truffautova brezčasna oda strasti in vihravosti mladosti. »Priznam, v Ukradenih poljubih sem samo hotel ponovno delati z Jean-Pierrom Léaudom; tako rekoč določil sem datum, do katerega sem hotel z njim začeti snemati film.« François Truffaut

 

Kinodvor:

18:45 Igra imitacije (The Imitation Game), Morten Tyldum, Velika Britanija / ZDA, 2014, DCP, 114'

Igra imitacije je zgodba o Alanu Turingu, britanskem matematiku, kriptografu in dolgo zamolčanem junaku druge svetovne vojne, ki je razbil kodo nacističnega šifrirnega stroja Enigma, sam pa ostal velika uganka. Film je prejel osem nominacij za nagrado oskar, vključno za najboljši film, režijo, prirejeni scenarij in glavnega igralca.

21:00 Višja sila (Turist / Force Majeure), Ruben Östlund, Švedska, 2014, DCP, 118'

Film provokativnega švedskega režiserja Rubena Östlunda z neprizanesljivim humorjem postavlja pod vprašaj vlogo moškega v sodobni družini. Senzacija festivala v Cannesu in dobitnik velike nagrade žirije v sklopu Posebni pogled.

Mala dvorana:

19:00 Čas za improvizacijo, Tina Lešničar, Janez Stucin, Slovenija, 2014, 82'

Dokumentarni film Čas za improvizacijo predstavi osem ustvarjalcev domače jazzovske scene, jim sledi na Dunaj, v Amsterdam in New York ter spremlja njihovo stremljenje k popolnosti in iskanje mesta v glasbi z obrobja.

20:45 20.000 dni na Zemlji (20,000 Days on Earth), Iain Forsyth, Jane Pollard, Velika Britanija, 2014, DCP, 97'

20-tisoči dan v življenju glasbene legende Nicka Cava. »Ta dan je hkrati bolj in manj resničen, bolj in manj zanimiv kot moj dejanski dan – odvisno, kako gledaš.«

 

Kino Komuna:

18:15 Teorija vsega, romantična biografska drama, James Marsh, Velika Britanija, 2015, 123'

20:45 Foxcatcher: Boj z norostjo, biografska športna drama, Bennett Miller, ZDA, 2014, 134'

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi