Metelkova mesto:

 

Menza pri koritu:

19:30 METABONMA: BRUCE HAMILTON (ZDA).

Tolkalec, improvizator in elektronski glasbenik Bruce Hamilton, ki raziskuje različne sloge in žanrske hibride, bo predstavil del svoje eklektične ustvarjalne produkcije.

Bruce Hamilton (roj. 1966) sklada in izvaja glasbo v različnih žanrih in že več kot 25 let nastopa kot tolkalec, improvizator in elektronski glasbenik. Njegova ustvarjalna produkcija je precej eklektična in raziskuje različne sloge in žanrske hibride.

Hamiltonova dela so v zadnjem času izvedli na festivalih NWEAMO, ICMC, Friends of Rain, Electronic Music Midwest, JMU Contemporary Music Festival in Percussive Arts Society International Convention. Po naročilu je v zadnjem času napisal naslednja dela: Attractors (klavir, vibrafon & elektronski zvok – 2013) za Iktus+; Night Trips (tolkalni duo & elektronski zvok – 2012) za Drumartico; in Motion Stasis (bobni & elektronski zvok – 2012) za Wesleyja Stephensa. Stamino-sosti je maja 2008 premierno izvedla tolkalska skupina Exit 9, posnetek, ki je nastal pod skladateljevim nadzorom, pa je na voljo v praktično vseh trgovinah s cedeji.

Vstopnina: 5 €.

21:15 MLADE RIME #92. Večer mlade poezije.

Poezija: Amadej Kraljevič, Jaka Tomc, Veronika Šoster, Aljoša Rode, Jaka Smerkolj, Anja Cimerman, Jan Pipan, Gaja Naja Rojec, Žan Papič, Aja Zamolo in Anja Novak

Glasba: Andrej Černelč, kantavtor

Prost vstop.

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: DEMOLITION MAN (VB) - ...Aka Ras Demo je z eno besedo vsestranski - tako nekako se glasi najboljši opis Wayne Young-a, rojenega v Hackney-u, vzhodnem delu Londona. Vokalist, MC, tonski mojster, tekstopisec in producent. Support: SHECO & SHUGAMAN SELECTA (Hr)

 

Glasba izven:

 

Križanke, Viteška dvorana ob 19:30: Koncert ob 100-letnici smrti skladatelja Davorina Jenka

Pamela Kiš, sopran
Branislav Cvijić, tenor
Slavoljub Kocić, tenor
Ivan Nikolić, bariton
Arpad Sarka, basbariton
Slađana Aćimović, klavir
Miodrag Milanović, avtor programa

Stara mestna elektrarna ob 20:00: Vasko Atanasovski Trio: Izklopljeno

Zasedba treh izjemnih, mednarodno uveljavljenih slovenskih glasbenikov z Vaskom Atanasovskim na čelu je spomladi 2012 izdala znameniti album Come To Me, ki je prejel odlične kritike in močno zaznamoval tako slovenski kot tuji glasbeni prostor. Ekstatičnost, živahnost, eklektično mešanje glasbenih slogov in brezkompromisnost so značilnosti njihovih nastopov, ki nikogar ne pustijo hladnega ali brezbrižnega. Besedila so v glavnem ljubezenska, navdihnjena s humorjem in z izvirnimi, duhovitimi metaforami. Trio, ki se v Slovenijo vrača po daljši turneji po Argentini, bo na našem odru svoj repertoar izvajal na akustičnih glasbilih, kar daje skladbam povsem drugo zvočno podobo in občinstvo popelje v druge dimenzije.
Vokal, saksofon, flavta: Vasko Atanasovski
Akustična kitara: Dejan Lapanja
Bobni in tolkala: Marjan Stanić

 

Ex KMŠ z vsak teden drugim imenom ob 20:00: Jazz ponedeljki

Peter Ugrin --- violina
Gregor Ftičar --- klaviature
Miha Koren --- bas
Bojan Krhlanko --- bobni
Vstopnine ni !
 

Galerija ŠKUC ob 20:30: Tretji koncert iz cikla Ropotarnica: Samo Kutin

Samo Kutin (1982) je znan po rabi nekonvencionalnih inšturmentov, bodisi tistih, ki so že izginili iz vsakdanje rabe, ali doma narejenih zvočil sestavljenih iz strun, lesa, buč, železa, kamna, stekla in smeti. Eden izmed tradicionalnih inštrumentov, ki jih uporablja, je tudi madžarsko srednjeveško glasbilo hurdy gurdy, s katerim ga lahko vidimo na ljubljanskih ulicah pa tudi na nastopih eksperimentalne improvizacije. Vodi glasbene delavnice za otroke, ustvarja glasbo za pravljice in gledališča in med drugim sodeluje v glasbenih skupinah Horda grdih, Salamandra salamandra, Samo Gromofon, Tropičja in Najoua. Razni posnetki pri katerih je sodeloval so izšli pod imenom Čadrg records.
Na polju neidiomatske improvizacije Samo zadnja leta poglobljeno raziskuje zvočno hrupni potencial hurdy-gurdyja, ki ga poleg učinkovitih preparacij suvereno in s hoteno grobostjo ozvočuje prek kontaktnih mikrofonov in akustičnih resonatorjev, kot so vzmeti in sodi. Lahko bi rekli, da predvsem z uporabo kontaktnih mikrofonov skenira in na plano vleče drobovne procese inštrumenta, z direktno fizično aplikacijo pa tudi povzroča in plasira do sedaj neznana trenja. Tako akustično mehaniko hurdy-gurdyja in samo inštrumentalno gestikulacijo potegne v sfero elektroakustičnega na način, ki ostaja svež in neposreden ter hkrati povsem zaobide ostale podobne prakse elektrifikacije in efektiranja.
Vstop je prost, z nakupom pijače, ki bo na voljo, boste lahko podprli program Ropotarnice.

 

CUK Kino Šiška, Komuna ob 21:00: Indekš lekcija: Dry the River (VB)

Pred petimi leti, leta 2009, je v londonskem Stardfordu nastala folk rock zasedba Dry the River, ki je aprila 2010 že stala na odru kot headliner in si tako odprla vrata v širni svet. Dry the River, skupina tedaj petih mladcev, je nastopila tako v rodni Veliki Britaniji kot tudi po svetu ter osvajala Evropo in severno Ameriko. Govorilo se je tudi o debitantskem albumu, ki so ga posneli čez lužo in izdali marca 2012, krasil pa ga je naslov Shallow Bed. Od tedaj fantje, ki so od začetka letošnjega leta štirje, redno nastopajo na glasbenih festivalih, tudi na večjih, kot sta Glastonbury in Roskilde, pred dvema letoma pa smo jih lahko doživeli pri sosedih na INmusic festivalu v Zagrebu.

Drugi album Alarms in the Heart so se fantje lotili ustvariti na Islandiji zgodaj lani, izšel pa je 25. avgusta 2014 pri založbi Transgressive Records. Producenti Charlie Hugall (Florence and The Machine, Ed Sheeran), Paul Savage (Mogwai, Franz Ferdinand) in Peter Miles (We Are The Ocean, Futures, The King Blues) ter Valgeir Sigurðsson (Sigur Rós, Björk) z aranžmaji in igranjem godal so poskrbeli, da je album, na katerem najdemo 10 skladb, drzen, prostran, samozavesten in hkrati koheziven – kar je tako v smislu raznolikosti kot obsega brez dvoma korak naprej od njihovega sicer kritiško cenjenega debitantskega albuma Shallow Bed (marec 2012).

Na albumu v skladbi Roman Candle kot gostujoča vokalistka sodeluje tudi Emma Pollock iz zasedbe The Delgados.

Dry the River so: Peter Liddle (vokal/kitara), Matt Taylor (kitara), Scott Miller (bas) in Jon Warren (bobni).

Vstopnice: na dan koncerta 16 EUR

 

Teater, odrske deske, predstave,...:

 

SMG ob 19:00: Norman Allen: Zadnji ples Nižinskega

Za izven

Norman Allen
Zadnji ples Nižinskega
Režija: Marko Mlačnik
Vaclav Nižinski (1890–1950) je bil ruski baletnik in koreograf poljskega rodu, njegova bleščeča umetniška pot pa se je zaradi shizofrenije končala leta 1919 in sledila je tridesetletna hospitalizacija v različnih psihiatričnih klinikah.
Marko Mlačnik izhaja iz misli, da je prav ples, balet, gib temelj osebnostnega fenomena Nižinski. So plesalci res "božji akrobati", kot je dejala Marta Graham? Sploh obstaja meja med genijem in norcem? Kako se na shizofrenijo in dolgoletno osamitev odziva telo?
Pri ustvarjanju predstave o Nižinskem in njegovem fenomenu je skupina pod vodstvom Marka Mlačnika uporabljala različne vire, med drugim tudi dnevnik Vaclava Nižinskega, ki ga je skrbno pisal v tednih pred dokončnim psihičnim zlomom, in izjemno bogate in zanimive spomine Bronislave Nižinske na skupno življenje in ustvarjanje z bratom, Zgodnji spomini.

 

Cankarjev dom, dvorana Duše Počkaj ob 20:00: Enya Belak, Veronika Valdés: Profil in kazen, Plesna predstava

Koprodukcija: Flota, CD
Koncept, koreografija, ples: Enya Belak, Veronika Valdes
Dramaturgija: Andreja Kopač
Avtorska glasba: Alja Zore, Jonas Žabkar
Scenografija: Sabina Belak
Kostumografija: Andrej Vrhovnik
Oblikovanje svetlobe: Janko Oven
Video in fotografija: Jani Peternelj
Oblikovanje tiskovin in predstavitveni video: Enya Belak
Produkcija: Flota, Ljubljana
Koprodukcija: Cankarjev dom
Zahvala: Uroš Buh, Miha Deisinger, Jana Menger, Jernej Orhini, Tamara Polanc, Kristina Rozman, Sara Smrajc Žnidarčič, Zavod BIG
Podpora: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo

»Če bi bil Facebook država, bi bil tretja po velikosti. Po številu prebivalcev sta večji samo Kitajska in Indija. Trenutno ima Facebook preko 500 milijonov uporabnikov.«

Predstava Profil in kazen je duet Enye Belak in Veronike Valdés, ki prevaja virtualni svet v plesni medij. Prihodnost napoveduje dobo digitalizacije, razvijajo se spletne trgovine, virtualni svetovi, internetne storitve, pametne inštalacije. Človek lahko praktično vse opravlja preko manjših naprav, povezanih z internetom. Uporaba interneta postaja avtonomni del vsakodnevnega življenja. Nekateri se skušajo afirmirati na novitete, medtem ko jih drugi zavračajo. Preko internetnih povezav je možno zadovoljiti skoraj vse osnovne življenjske potrebe posameznika.

Socialna omrežja so namenjena druženju, izmenjavi izkušenj, mnenj, mednarodnim povezavam, lažji komunikaciji v mednarodnih prostorih, sklepanju poslovnih storitev, zabavi, učenju, nadzoru. Vsak si kreira svojevrsten profil, informacije so enormne in hkrati »otipljive«. V tem neskončnem omrežju je viden prav vsak. Le en klik, le en podatek je lahko preveč, da se poruši tvoja slika, tvoja virtualna podoba in tvoj svet. Je to prihodnost? Posameznik, ki je na medmrežju izpostavljen, je hkrati od njega tudi odvisen in zato ranljiv, njegovi osebni podatki pa dostopni mednarodnemu prostoru informacijskih mrež in socialnih omrežij. Kaj se dogaja s človekom? Ali bo ta postal le 2D oziroma 3D prikaz na računalniškem zaslonu? Gre res zgolj za prikazovanje resničnosti na spletu ali gre za prikaz neizživetega življenja, maskiranje in podoživljanje drugega sveta? Kaj če se internetna mreža sesuje? Bo zavladal kaos?

Vstopnina: 8, 6 €

 

Trubarjeva hiša literature 20:00: Bralna uprizoritev študentov AGRFT: Vsi smo krivi – Urška Sajko: Vsi smo krivi je pogovorna oddaja, ki jo pripravlja vsem dobro znana voditeljica Marjana Žužek. V tokratni oddaji bo gostila štiri levo usmerjene karikature ...

 

Atelje Galerija, Gallusovo nabrezje 29 ob 19:00: Boginja mati in zmaj

Vljudno vas vabimo na odprtje razstave sodobnega nakita oblikovalk Biljane Klekačkoske in Tine Koder Grajzar.

Razstavo z naslovom Boginja mati in zmaj bomo odprli v ponedeljek, 24. 11. 2014, ob 19. uri, v Atelje Galeriji na Gallusovem nabrežju 29 v Ljubljani.
Avtorici projekta, makedonsko oblikovalko sodobnega nakita v tehniki filigran Biljano Klekačkosko in slovensko oblikovalko avtorske idrijske čipke Tino Koder Grajzar povezuje podoben koncept dela in soroden način razmišljanja. Za svoj osnovni medij izražanja sta si obe izbrali staro obrtno tehniko, organsko povezano z okoljem iz katerega izhajata.
Za izhodišče skupnega projekta sta si izbrali simbola domačih mest – "golemato majko boginjo" iz Skopja in ljubljanskega zmaja. Tema dvema mitološkima simboloma sta želeli dati novo, aktualno dimenzijo, zato je Biljana prosila prijateljico, pisateljico Barbaro Dragović, da posebej za to priložnost napiše nov, sodoben mit, ki bi vključeval oba simbola. Nastala je kratka zgodba Boginja mati in zmaj, ki sta jo avtorici razstave uporabili kot navdih in izhodišče za skupno delo.
V predstavljeni kolekciji nakita avtorici raziskujeta dualni (moško-ženski, aktivni-pasivni, dinamično-statični) princip, tako na nivoju forme kot na nivoju materiala. Iščeta stične točke, ki (so)ustvarjajo celoto končnega izdelka in optimalno sozvočje obeh tehnik in obeh avtorskih izrazov.

 

Knjižnica Šiška ob 18:00: Kjer je doma film: Filmski klub Škratove Čitalnice in Knjižnice Šiška

Pogled je vselej konstrukt: zakaj smo vajeni gledati filme na točno določene načine?

Na interaktivnem serialu bomo spoznavali temeljne sklope filmskih študij.

Filmski klub Knjižnice Šiška in Škratove Čitalnice "Kjer je doma film" je zasnovan kot interaktivni serial, na katerem bomo spoznavali temeljne sklope filmskih študij. Vsak sklop bo pospremljen z ogledom konkretnega filmskega primera, podana bo osnovna razlaga, ki bo oplemenitena s pregledi aktualnih, a tudi zgodovinsko pomembnih filmskih primerov.
Na tretjem srečanju bomo govorili o problemu pogleda, ki je sicer le en od konceptov za analizo kompleksne filmske izkušnje. V prvi etapi bomo na posameznih primerih razgrnili strukturno naravo pogleda kot koncepta, v nadaljevanju ga bomo podvrgli kritiki, s čimer bomo spoznali še druge, novejše teoretizacije v filmskih študijah.
Filmski klub, ki ga soorganizirata Škratova Čitalnica (KUD Anarhiv) in Knjižnica Šiška, se odvija enkrat mesečno. Pred vsakim od srečanj bodo obiskovalci kluba pozvani k ogledu izbranega filmskega primera, pri čemer bodo slednji praviloma na voljo v standardni knjižnični ponudbi.
—
Filmski klub vodi Nina Cvar, filmska kritičarka in publicistka.

 

Bežeče sličice:

 

Kinoteka: Večer SFA: Filmska ustvarjalnost Miša Milana Čoha

18:00 Solzice | Homo novus | Čakalnica za onostranstvo | Beg | Pogled angela

Solzice, Mišo M. Čoh, Slovenija, 1985, DVD (posneto na super8mm), barvni, 8'
Homo novus, Mišo M. Čoh, Slovenija, 1982, DVD (posneto na super8mm), barvni, 16'
Čakalnica za onostranstvo, Mišo M. Čoh, Slovenija, 1983, DVD (posneto na super8mm), barvni, 9'
Beg, Mišo M. Čoh, Slovenija, 1977, DVD (posneto na super8mm), barvni, 14'
Pogled angela, Mišo M. Čoh, Slovenija, 1987, DVD (posneto na super8mm), barvni, 18'

20:00 Ljubljana je ljubljena, Čoha Matjaž Klopčič, Slovenija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 110'

Delno avtobiografski film, posvečen stoti obletnici slovenskega filma, šestdeseti obletnici osvoboditve Ljubljane in pisatelju Rudiju Šeligu, je pripoved o mračnem odraščanju v Ljubljani med drugo svetovno vojno. Oton (Kristjan Guček), mlad fant, opazuje razvoj rodnega mesta od atentata kralja Aleksandra leta 1934, prek italijanske in nemške okupacije, do prihoda komunizma. Zgodovinsko dogajanje se prepleta z zgodbami številnih ljudi, med drugim Otonove prve ljubezni Marjane (Iva Krajnc), italijanskega oficirja Giorgia (Igor Samobor) in prostitutke Anite (Nataša Barbara Gračner), glavne atrakcije nočnega lokala Vice, kjer se vojaki mešajo z ljubljanskimi prebivalci in skušajo skupaj pozabiti na grozote vojne.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

 

Kinodvor:

17:00 KUL abonma: Medena koža (Couleur de peau: Miel), Jung, Laurent Boileau, Belgija / Francija, 2012, DCP, 75'

Po projekciji pogovor z avtorjem.

Film, posnet po avtobiografskem grafičnem romanu priznanega belgijskega striparja Junga, s prepletom animacije ter odlomkov iz družinskega in zgodovinskega arhiva razkriva življenjsko pot korejskega posvojenca, za vedno razpetega med dve kulturi. Poetična, ganljiva in nežno humorna zgodba o večnem iskanju identitete si je prislužila nagrado občinstva na festivalu v Annecyju.

19:00 Jauja: Raj na zemlji (Jauja), Lisandro Alonso, Argentina / Danska / Francija / ZDA / Mehika / Brazilija / Nemčija / Nizozemska, 2014, DCP, 108'

je zgodba o očetovem obupanem iskanju hčerke, samotnem popotovanju, ki nas odpelje v pokrajino onstran časa, kjer preteklost ne obstaja in prihodnost nima pomena. Nagrada FIPRESCI v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu.
Film je posvečen Niki Bohinc in Alexisu Tiosecu.

21:00 Premiera! Medena koža (Couleur de peau: Miel), Jung, Laurent Boileau, Belgija / Francija, 2012, DCP, 75'

 

Kino Komuna:

18:15 Gozdovi so še vedno zeleni, Marko Naberšnik, Slovenija, Avstrija, 2013, 107'

20:30 Amaterji, akcijska komična kriminalka, Hans Petter Moland, Norveška, Švedska, Danska, 2014, 116'

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 18:00: in 20:00: Projekcija zmagovalnega filma 25. Liffa: dobitnik nagrade VODOMEC

Mrhovinar (Buzzard), Joel Potrykus, ZDA, 2014
Nagrade: South by Southwest 2014, Sarasota 2014, Minneapolis-St. Paul 2014, Cinetopia 2014, Locarno 2014
Anarhična in uporniška sklenitev "živalske trilogije" enega najbolj svojskih ustvarjalcev sodobnega ameriškega neodvisnega filma prinaša zgodbo o malem človeku, ki se v imenu vse bolj brezpravnih 99 odstotkov ameriške družbe poda v napad na korporativno Ameriko.

Marty Jackitansky, začasno zaposlen v pisarni za izdajo hipotečnih posojil, si je odločen izboriti tisto, kar mu pripada, s prevarami in krajo korporacij. Najprej namerava okrasti kar lastno firmo, kar pove tudi Dereku, edinemu prijatelju na delu. A napetost in stres, ki si ju s tem naprti, začneta vse bolj vplivati nanj. Postane ujetnik lastnih sumničenj, zaradi česar se zateče v Derekovo klet. Toda v enem izmed napadov tesnobe začne groziti tudi Dereku, zato pobegne v Detroit, mesto, ki so ga v njegovih očeh korporacije izžele tako kot vse iz tistih nevidnih 99 odstotkov ameriške družbe.

"Ne želim si toliko, da bi gledalci navijali za protagonista, ampak ga preprosto razumeli in se celo poistovetili z njegovim vedenjem. /.../ Kot moj prejšnji film Ape tudi ta prikazuje diegetski svet. Izvirno napisane filmske glasbe ni, je pa veliko dobre glasbe. Ni komedija, je pa smešen. Ni grozljivka, vendar zna biti strašljiv. Odvzel sem vsakršno možnost blišča. Gledalci morajo vedeti, da pripoveduje resnico, čeprav ne prihaja iz ust glavnega junaka." (Joel Potrykus)