Metelkova:

 

Menza pri koritu ob 21:00: Mlade rime #106 – ODPRTO BRANJE Prost vstop.

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: JOE NICE, Support DubDiggerz - Joe Nice je svetovno priznan DJ, prisoten na dubstep sceni od samega začetka, in prvi ki je ta žanr iz Anglije prinesel v ZDA. Že leta 2003 je začel z radijskim šovom GourmetBeats, katerega še vedno oddaja, bil je tudi soustanovitelj prvega dubstep večera v ZDA, DubwarNYC.

 

Glasba izven:

 

Klub ZOO ob 20:00: Jazz ponedeljek

Tomaž Gajšt -trobenta

Vid Žgajner - pozavna

Erik Marenče - klaviature

Ratko Divjak - bobni

Brez vstopnine

 

Hostel Celica ob 21:00: Gallina, vokalna skupina

Maša Simčič, sopran
Urška Banovec, sopran
Ana Plemenitaš, alt
Višnja Fičor, alt
Ana Erčulj, umetniška vodja

Vokalna skupina Gallina vabi na prijetno glasbeno druženje v novi vokalni preobleki. Predstavljamo vam Mašo Simčič, naš novi prvi sopran.

Brez vstopnine

Teater, fotografija, predavanja...:

 

Mali oder LGL ob 17:30: Butalci

Razprodano

Mali oder LGL ob 19:00 Cirkus ponovne uporabe/Razbiti junaki

V predstavi hočemo otrokom in ljudem pokazati na kričeče krivice med ljudmi v današnjem času, na socialne stiske in na možnost, kako stanje stvari in duha spremeniti. Z medsebojnim spoznavanjem in dopuščanjem možnosti na nekonvencionalen pogled n

V predstavi hočemo otrokom in ljudem pokazati na kričeče krivice med ljudmi v današnjem času, na socialne stiske in na možnost, kako stanje stvari in duha spremeniti. Z medsebojnim spoznavanjem in dopuščanjem možnosti na nekonvencionalen pogled na stvari, vdihovanjem duše zanemarjenim in odvrženim predmetom, ki lahko zaradi človekovega dejanja in delovanja prinesejo nova spoznanja in doživetja, ter nas napotijo v novo usodo, ki ni več jezna in črnogleda, temveč toplo pisana in veselo razpoložena. Cirkus, kot ga še niste videli…

Prost vstop

Preddverje Velikega odra LGL 2 ob 20:00: E.T.I.D.E.

E.T.I.D.A. ni predstava. Je etida. Kratka. Zgodba je preprosta. Nihče ne ve, kaj se počne, če za magistrski študij vzameš lutke. Ta etida ima odgovor. Odgovor je: To. Cilj magistrskega študija je bil spoznati čim več lutkovnih tehnik. In to je na

E.T.I.D.A. ni predstava. Je etida. Kratka. Zgodba je preprosta. Nihče ne ve, kaj se počne, če za magistrski študij vzameš lutke. Ta etida ima odgovor. Odgovor je: To. Cilj magistrskega študija je bil spoznati čim več lutkovnih tehnik. In to je namen te predstavitve. Animirati mimično, namizno lutko. Oživljati predmete, marionete, otroške igrače. Predvsem pa pustiti temačne teme, ki težijo sodobnega človeka, v sebi, a dovoliti, da jih vsaj za trenutek premagajo pravljice in otroška radost.
Priti do otročje lahkih stvari se zdi otročje lahko. Pa ni. Izkazalo se je, da je naloga težja, kot se zdi. To je eden izmed razlogov, da se pri tej kratki pravljici umorom in telesnim izločkom ni bilo mogoče odpovedati.

Prost vstop

Preddverje Velikega odra LGL 2 ob 20:45: Produkcija AGRFT

Preddverje Velikega odra LGL 2 ob 21:15: Tujci v naši vasi

 

Kogojeva dvorana Društva slovenskih skladateljev ob 17:00: Pogovor s skladateljem Vitom Žurajem

Cikel Pogovori s skladatelji predstavi posameznega skladatelja kot celovito osebnost, v pogovoru o njihovi glasbeni poti, ustvarjalnih dosežkih, vlogi v delovanju DSS in v širšem slovenskem kulturnem okolju.

S skladateljem Vitom Žurajem se bo pogovarjala dr. Sonja Kralj Bervar.

Vstop prost

Brez vstopnine

 

Knjigarna in papirnica Konzorcij od 17:00: Otroški abonma v knjigarni Konzorcij

Na prvi pomladanski dan se bomo tokrat na "zmajevih" krilih podali na prelepo celino - Avstralijo.n

Prisluhnili bomo kar dvema slikanicama in sicer Dobri zmaj in hudobni zmaj (Christine Nöstlinger) in Čudodelni iskalec vode (Jan Ormerod).

Zabave in raznih zanimivosti tudi tokrat ne bo manjkalo.
Vljudno vabljeni v Knjigarno Konzorcij!

 

Trubarjeva hiša literature:

17:30 Druženje ob knjigah - bralna skupina

Ob svetovnem dnevu poezije se bomo tudi mi posvetili tej tematiki. S seboj lahko prinesete vaše najljubše pesmi ali pesniške zbirke, ki jih bomo skupaj prebirali ter si ob tem izmenjali doživetja in mnenja. Srečanje vodijo Ana Gašperič, Tinka Lapajne, Mateja Verdnik in Diana Žalik.

19:00 Zmenek z glasbo in besedo - Martin Ramoveš, Viki Baba Brusli in Matej Krajnc

Na marčevskem zmenku se bosta Mateju Krajncu pridružila Martin Ramoveš in Viki Baba - Brusli. Za prvega je značilna izrazita avtorska poetika, ki jo včasih prelije v stripovsko obliko, spet drugič pa v glasbo Martin Ramoveš Banda. Drugi je vokalist, kitarist, tekstopisec in ustanovitelj glasbene skupine Same babe.

 

Slovenski gledališki inštitut ob 18:00: Lutka dediščina iz davnine za vse čase, pogovor, ob svetovnem dnevu lutk z režiserjem, lutkarjem in pedagogom Edijem Majaronom.

"Lutke ne sovražijo, niso zavistne, niso hudobne.
Povejo vse, kar je treba povedati tako, da nismo prizadeti.
Celo prevzamejo odgovornost za naše neuspehe in poraze.
Vračajo nam ljubezen, zaupanje in iskrenost, kadar zares verjamemo vanje."

Iz predlanske slovenske poslanice Edija Majarona ob svetovnem dnevu lutk

V pogovoru z režiserjem, lutkarjem in pedagogom Edijem Majaronom ob letošnjem svetovnem dnevu lutk se bomo med drugim dotaknili tudi tem kot so ritualni izvor lutke, odnos igralec-lutka, lutkovne tehnike, se pogovarjali o tem, kaj je lutkovno in lutkovna dramaturgija, o lutkovnem gledališču pri nas, vlogi lutke v vzgoji, izkušnjah sogovorca, … Pogovor bo vodila mag. Mojca Jan Zoran, direktorica SLOGI.

Brez vstopnine

 

Atrijska soba Mestne hiše ob 18:00: Spanec in smrt - iz srednjega veka v sodobnost, predavanje

Spremljevalni dogodek razstave BRINA IVANETIČ: TELO in NIČ

Predavanje umetnostne zgodovinarke ZORE ŽBONTAR, ki je temo smrti in spanca v svoji diplomski nalogi obravnavala preko spoznanj socialne antropologije, arheologije, zgodovine religije itd.

Pred predavanjem bo ob 17. uri v Zgodovinskem atriju Mestne hiše voden ogled razstave z umetnico in/ali kustosinjo.

BRINA IVANETIČ, TELO IN NIČ

Osnovna premisa razstavnega projekta TELO IN NIČ umetnice BRINE IVANETIČ je prisotnost človekove odsotnosti. Umetnica svoj objekt zajema v nekdaj realni prezenci anonimnega posameznika, ki s svojimi telesnimi potezami formira odlitek pa tudi njegov negativ ‒ kalup. Telo je po besedah avtorice namreč najmanjši možni prostor človekove utesnjenosti, pa tudi produkt produciranja identitete, natančneje identitete produciranja (Deleuze-Guattari). Biopolitika, ki navidezno slavi telesno moč in svoj kapital oplaja s produciranjem vedno novih telesnih pomankljivosti, samopodobo posameznika spreminja v nelagodno abjektnost med pripoznanimi in še nerazrešenimi karakterističnimi umestitvami. Absolutna razrešitev te ogroženosti lastne subjektivitete pa je le popolna mentalna ukinitev ali pa telo brez organov (A. Artaud).

Ivanetič to nerazrešljivost poudari tako na formalni kot na konceptualni ravni dvodelnega razstavnega projekta. Krovni istoimenski naslov razstave umetnica črpa iz temne, a luminozne multimedijske inštalacije (Telo in nič, 2016), ki jo je zasnovala v okviru diplomskega dela na ALUO, izdelala pa v prostorih nekdanje tovarne Rog. Tej kubusni inštalaciji avtorica dodaja še mavčno zasnovo postelje, na kateri je odlila površino speče figure (Ko spimo nas ni, 2012). Izpraznjen anti-volumen svetlega spalnega prostora se lahko bere kot pobeg v nezavedni prostor sanj, neodvisen od omejitev telesa. V temini prostorskega kubusa pa se prezenca obolelega telesa zaznava zgolj preko posnetkov dihanja ter osvetljenih plastičnih odlitkov kot ostankov postopka antikancerogenega obsevanja.

V obeh primerih teoretsko percipirana "podoba" izgubljenega referenta trči ob svoje nasprotje: ne ostane nam le simbolična doprsna maska/podoba odsotnega posameznika, temveč tudi podoba odsotnosti v obliki izpraznjene lupine. Ta je estetizirana, umetniški proces pa temo smrti in spanca izvzame iz ravni notranjega izkustva ter jo zgosti na raven raziskovanega objekta, ki več ne nosi neposrednih lastnosti transgresije. Prazno mesto postane objektova substanca (R. Riha), izkušnja pa se v gledalcu prenese na slutnjo mejá lastnega obstoja.

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: dr. Dušan Rutar: Filozofija in anti-filozofija, predavanje

Predavatelj bo govoril o sofistiki in vsakdanjem razumu oziroma o tem, kako se motimo glede realnosti. Predavanje je v okviru cikla Filozofija današnjega časa.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 20:00: Eugene Ionesco / Robert Wilson: Nosorogi

Narodno gledališče Marina Sorescuja iz Krajove

Trajanje 80 minut

Režija, scenografija, avtorska zasnova luči: Robert Wilson
Kostumografija: Jacques Reynaud
Korežija: Charles Chemin
Koscenografija: Adrian Damian
Oblikovanje luči: John Torres
Video: Tomek Jeziorski
Glasba: Adam Lenz
Oblikovanje zvoka: Daniel Drăgoescu
Dramaturgija: Konrad Kuhn
Nastopajo: Ilie Gheorghe, Valentin Mihali, Iulia Bleonț, Claudiu Bleonț, Valer Dellakeza, Tamara Popescu, Angel Rababoc, Nicolae Poghirc, Raluca Păun, Monica Ardeleanu, Albert Costa, Cosmin Rădescu, Constantin Cicort, Mirela Cioabă, Dragoș Măceșanu, Iulia Colan, Ion Colan

Narodno gledališče Marina Sorescuja iz Krajove, ki ga je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vodil režiser Silviu Purcarete in ga popeljal v svet (z odličnim Titom Andronikom so gostovali tudi v ljubljanski Drami), je povabilo k sebi Američana Roberta Wilsona in mu ponudilo režijo Nosorogov Eugèna Ionesca, francoskega pisatelja romunskega rodu.

Enigmatična drama nekje med nadrealizmom, magičnim realizmom in absurdom se je izkazala kot izvrsten katalizator domišljije Roberta Wilsona. S tridesetčlanskim ansamblom je ustvaril gledališko norost, v kateri domišljija skače čez ovire realnosti ter prestavlja meje logike in klasične zaznave sveta. Ljudje se postopoma spreminjajo v nosoroge, realnost se umika nerealnemu, gledališka magija pa premaga še tako turobno vizijo sveta in odpira poglede onstran, v druge razsežnosti. Kar poskuša Ionesco z jezikom, to stori Wilson s podobami. Svet nam pokaže takšen, kot ga nismo še nikoli videli, kot si ga nismo predstavljali niti v sanjah. Pri tem mu pomagajo izvrstni romunski igralci vseh generacij, ki se Wilsonovemu svetu odlično prilegajo in se v njem tudi zelo dobro znajdejo. Njihova razkošna telesa in ekspresivni obrazi zajemajo iz bogate tradicije evropske gledališke avantgarde in nemega filma od Gordona Craiga in Maxa Reinhardta do Charlieja Chaplina in Kabareta Voltaire. Predstava, ki je nastala ob dvajsetletnici Ionescove smrti, je izvrstna učna ura zgodovine gledaliških avantgard 20. stoletja in dokaz, da so veliki režiserji kot dobro vino. Z leti postajajo vedno bolj žlahtni.

17, 20, 26, 30, 15* €

 

Bežeče sličice!!!

Slovenska kinoteka:

18:00 Večer SFA: Pomlad prihaja

Blues za Saro, Boris Jurjaševič, Slovenija, 1998, 35mm, 1.66, barvni, 92’  

Nekega večera zasebni detektiv Emil Marovšek, ki se lahko ob pomoči tajnice Bebe in upokojenega oficirja Milivoja pohvali le z nekaj najdenimi pobeglimi kužki, v baru, kjer v prostem času igra klavir, spozna lepo Saro in se vanjo zaljubi na prvi pogled. Naslednji dan ga obišče podjetnik Maks Grubelič, ki pogreša svojo ženo. Emil ugotovi, da je pogrešana prav Sara, in se nemudoma loti iskanja. Kmalu se izkaže, da je Sara zaradi Maksovih nečednih poslov, v katere je vpleten tudi sam policijski inšpektor Oman, postala ujetnica mafije. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

20:00 Klasiki

Pohlepneži (The Lusty Men), Nicholas Ray, Robert Parrish, ZDA, 1952, 16mm, 1.37, čb, 113', bp 

Nekdanji zvezdnik rodea Jeff McCloud se po dolgi odsotnosti vrne v domače mesto. Zaposli se kot pomočnik na lokalnem ranču, kjer se spoprijatelji s sodelavcem Wesom in njegovo ženo Louise. Wes bi rad obogatel kot rodeo jezdec in z izkupičkom kupil svojo kmetijo, zato prosi Jeffa, naj ga inštruira. Louise temu nasprotuje, saj noče, da bi njen mož tako kakor Jeff končal kot polomljen klošar.
"V Pohlepnežih najdemo elemente klasičnega Raya: tragičnega posameznika v konfliktu tako z družbo kot s samim seboj, podobo (že takrat) alienirane ameriške družbe, v kateri vsak skrbi le zase, ljubezenski trikotnik, razrešljiv le s smrtjo tretjinske partije, ter najpomembnejši rayevski element, neprestano gibanje junakov, ki je tako inspiriralo Wendersa, pri Rayu pa je v bistvu pomenilo zgolj podaljšek njegove nestanovitne narave." Simon Popek

 

Kinodvor:

17:00 Ovna (Hrútar), Grímur Hákonarson, Islandija / Danska, 2015, DCP, 93'

Zmagovalec canske sekcije Posebni pogled in lanskoletnega Liffa je nežna, z zadržanim humorjem in globoko naklonjenostjo do podeželskega življa prežeta drama o odtujenih bratih, ki združita moči, da bi rešila tisto najpomembnejše.

19:00 Carol, Todd Haynes, ZDA / Velika Britanija, 2015, DCP, 118'

Todd Haynes (Daleč od nebes, Bob Dylan: 7 obrazov) tenkočutno upodobi vznemirljivo vročico porajajoče se ljubezni med dvema ženskama v času patriarhalne nadvlade in buržoazne zadušljivosti. Film, posnet po romanu Patricie Highsmith, je prejel nagrado za najboljšo igralko v Cannesu in šest nominacij za oskarja.

21:15 Družinski film (Rodinný film), Olmo Omerzu, Češka / Slovenija / Nemčija / Francija / Slovaška, 2015, DCP, 95'

Eksistencialna pustolovščina, v kateri Olmo Omerzu duhovito in lucidno analizira mehaniko družinskih odnosov in vlogo družine v družbi. Film na Češkem živečega slovenskega režiserja je po svetovni premieri na festivalu v San Sebastiánu prejel tri prestižne mednarodne nagrade.

Mala dvorana:

20:15 To vse spremeni (This Changes Everything), Avi Lewis, ZDA / Kanada, 2015, 89'

Navdihujoč, po uspešnici Naomi Klein posnet okoljski dokumentarec sledi uspešnim aktivističnim in okoljevarstvenim projektom ter pokaže, da je z osebno zavzetostjo mogoče ubraniti svet pred brezvestnimi plenilci.

 

Komuna:

18:00 V žarišču (Spotlight), biografska drama, 2016

20:30 Carol, Todd Haynes, Velika Britanija, ZDA, romantična drama