Metelkova mesto:

 

A-Infoshop ob 19:00: Nocoj veganska večerja žal odpade. Bo pa namesto pojedine na sporedu druge vrste druženje: diskusija o skvotiranju na Nizozemskem s tovarišem iz tistih koncev.

 

Jalla Jalla ob 20:00: Otvoritev fotografske razstave TILL NOW - DO SEDAJ (Ruby Reya in Bernarda Conič)

 

Menza pri koritu ob 21:30: MALAMOR (SLOVENIJA). Sinkretizem kabareja, mehiškega folka, tanga, rumbe, swinga, bluesa, psihadelije in garage punka.

Malamor je glasbena skupina, ki deluje od leta 2013. Originalni zasedbi, ki so jo sestavljali Sanaa Taha (avtorica glasbe in besedil ter vokal), Luka Ropret (kitarist) in Jaka Hawlina (trobenta), sta se pred kratkim pridružila Blaž Celarec na tolkalih in Peter Baroš na klaviaturah.

Avtorica svoje pesmi opisuje kot odsev eklektičnih okusov in osebnih izkušenj, ki jih je nakopičila med dolgoletnimi potepanji po meji med Mehiko in Ameriko. Fiktivni prostor je torej beznica v tem mejnem prostoru med jeziki, kulturami in časom.

Vstopnina: 5 €.

 

Glasba izven:

 

KOŽ ob 20:00: Mascara

Polona Udovič (glas, violina),

Damjan Stanišić (kitara),

Vojko Vešligaj (kitara),

Mitja Režman (bas kitara)

so akademsko izobraženi glasbeniki, vidni ustvarjalci v domačem in širšem umetniškem prostoru. Kvartet Mascara je odsev izkušenj in širokega umevanja glasbe, umetniška pot in predano delo glasbenikov pa prepleteno s številnimi posamezniki, komornimi skupinami, orkestri, ansambli, koncertnimi dvoranami in festivali širom po svetu.

 

Klub CD ob 20:00: SAMO ŠALAMON SLO BASSLESS TRIO + TROJNIK + VELKRO

Mini festival slovenske jazzovske ustvarjalnosti Zvončki in trobentice

Novi festival ponuja dodatno možnost izražanja in uveljavljanja mlajših generacij jazzovskih glasbenikov v Sloveniji s predstavitvami novim projektom ter izdaj v lokalnem ali mednarodnem kontekstu.

Samo Šalamon Slo Bassless Trio
Samo Šalamon, kitara, efekti;

Igor Matkovič, trobenta, efekti;

Bojan Krhlanko, bobni, efekti
Trio treh vrhunskih slovenskih glasbenikov mlajše generacije bo predstavil nove in stare kompozicije Sama Šalamona, napisane za zasedbo brez basa, v kateri je Šalamon v preteklosti že gostil svetovno priznana imena jazza, kot so Tim Berne, Paul McCandless, Dominique Pifarely, Tom Rainey, Achille Succi, Zlatko Kaučič in drugi. Gre za zmes komponirane in improvizirane glasbe.
»Avanturistični kitarist, ki ves čas išče nove načine izražanja prek svojega inštrumenta v novih kontekstih, ki širijo njegov zvok in kompozicije.« (Jakob Baekgaard, AllAboutJazz 2014)

Trojnik
Cene Resnik, saksofon;

Tomaž Grom, bas;

Vid Drašler, bobni
Trojnik sestavljajo že uveljavljeni glasbeniki na domači jazzovski oziroma impro sceni, ki živi tako v izdanih albumih kot številnih nastopih na festivalih ali manjših koncertnih prizoriščih.
»Če se zdi, da je za Trojnikove neologizme najbližja označba (post) free-jazz, je to tudi zato, ker so morebiti izumili nov žanr… Drašler, Grom in Resnik pred poslušalce ljubeče razprostrejo drobovje svojih glasbil ter se igrajo mimikrijo že znanih ali šele tedaj vzniklih živih in neživih danosti.
Tako priigrana snov je nenavadno koherentna, med sprotnim komponiranjem in zvočnim slikanjem zastavljena vprašanja pa glasbeniki razrešujejo z nepričakovanimi odvodi v nepričakovanem času.« Ivo Podržaj (v spremni besedi Trojnikovega prvenca)

Velkro
Boštjan Simon, tenorski saksofon;

Stephan Meidell, kitara, bas, elektronika;

Luis Candeias, bobni
Mednarodni bend Velkro predstavlja svojo mežanrsko glasbo v novem simbiotičnem projektu "Don't Wait for the Revolution". Tu so elementi roka in elektronske glasbe prav tako pomembni, kot elementi kreativnega jazza in proste improvizacije. Ambientalne situacije se križajo z repetitivnimi rifi, abstraktnimi teksturnimi pasažami in razpuščenimi solističnimi poleti. Iščejo povezave v nezdružljivem in kotradiktornem, pri čemer je rezultat lahko ritmičen, hrupen, poetičen ali sanjav.
»Vse skupaj je zvenelo precej razburljivo in vsesplošno navdušenje je bilo nagrajeno s kar dvema dodatkoma in apokaliptičnim koncem." Peter Cimprič, RŠ

 

Teater, gledališče, odrske deske, art in drugo:

 

Cankarjev dom:

Gallusova dvorana ob 19:30: Homer: Iliada

Krstna uprizoritev dramatizacije

Igrajo: Jette Ostan Vejrup, Tina Potočnik, Primož Pirnat, Matej Puc, Jure Henigman, Sebastian Cavazza, Nina Ivanišin, Aljaž Jovanović, Marko Mandić, Janez Škof, Jernej Šugman

Gosta: Zvezdana Novaković, Blaž Setnikar
Režiser: Jernej Lorenci
Dramaturga: Eva Mahkovic in Matic Starina
Scenograf: Branko Hojnik
Kostumografinja: Belinda Radulović
Skladatelj: Branko Rožman
Koreograf: Gregor Luštek
Oblikovalec luči: Pascal Mérat
Lektorica: Tatjana Stanič
Asistent režije: Gregor Luštek

Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, MGL Mestno gledališče ljubljansko in Cankarjev dom

Iliada je pratemelj in izvor Evrope. Je njen začetek. Njeno prvo seme, njeno prapočelo, njen nizki štart in visoki cilj. Iliada je prvi ep Evrope, je praroman, praopera, praspektakel, prvi MTV.

A Iliada je del vseh nas. Vsi poznamo Zevsa in Hero, vsi Ateno in Aresa, vsi lepo Heleno in Parisa. Zakaj torej je Iliada tako globoko vtkana v civilizacijo Evrope? Odkod fascinacija sodobnega človeka nad prastaro zgodbo, odkod čudenje nad navidez že zdavnaj izumrlim junaškim, heroično ljubezenskim, velikopotezno usodnim?

In kako je mogoče, da je to veliko, skoraj božansko literarno delo, postalo kanon, dogma, skoraj zakon, in vzor vsega nasledniškega, ko pa je vsebina Iliade ena sama medčloveška klavnica?

In kje so današnji junaki, ki bi jih bilo mogoče primerjati s tistimi starimi? A se ni svet pomanjšal do te mere, da potrebuje preprostega, nevelikopoteznega človeka, ki ne dela zgodovine, temveč zgolj življenje? Začasno, skromno, vsakdanje življenje?

A Iliada je del vseh nas.

In, a je sploh mogoče, da bi se skupnost, ki ji rečemo država, ne utemeljevala v krvi? Da bi ne bili na račun drugega? Da bi – jaz, Jernej – ne živel na račun drugega? A ni vsaka oblika kolektivizacije nevarna?

In spet: nikdar nisem sam, ne v gledališču, ne v življenju.

Brez dvoma: Iliada je del vseh nas.

Dvorana Duše Počkaj ob 20:00: Nebojša Pop Tasić: Agatha

Gledališka predstava

Koprodukcija: Talija, CD

Skoraj dve desetletji delovanja v slovenskem gledališkem prostoru dramatika, dramaturga, esejista, pesnika, scenarista, skladatelja in režiserja Nebojšo Pop Tasića nedvomno uvršča med vodilne ustvarjalce sodobnega gledališča. Nagrade in priznanja za različne dosežke pričajo o pronicljivosti in širini njegovega dramskega duha. Drama Agatha sodi v Tasićev biografski dramski cikel.

Gledališka kriminalka nas popelje v leto 1930. V čas največje svetovne krize 20. stoletja, ko je čarlston izzvenel, lahke svilene, bogato okrašene obleke pa so zamenjala volnena, bolj vzdržljiva oblačila. Čas, ki je tako zelo podoben današnjemu, čas, ki se vedno znova ponavlja, kot da se ljudje iz izkušenj in zgodovine resnično ničesar ne naučimo. Ob dialogu med uspešno in slavno pisateljico ter njenim prijateljem iz otroštva se hkrati znajdemo v svetu natančne, uspešne in marljive Agathe Christie ter v svetu kriminala, nevoščljivosti in drznega pohlepa človeka, ki želi uspeti za vsako ceno.

10KA klub smeha ob 20:00: 10kin večer novega 29
 

Dvoranica KINO KLUBA JSKD na Beethovnovi 5 ob 20:00: GOSPOD PREDSEDNIK, filmsko/gledališki šoker Žige Čamernika

Žiga Čamernik je po filmskem seminarju/laboratoriju JSKD sodeloval v več avtorskih filmskih skupinah, posnel vrsto filmov, vodil tv oddaje, doma in v tujini pripravljal igralske delavnice, kjer se je specializiral za filmsko igro.

S komadom »GOSPOD PREDSEDNIK« ostro, kritično in provokativno zareže v živo tkivo današnje slovenske družbe in zastavlja vprašanja, na katera se mora odzvati vsak razmišljujoč človek!!!

Predstava je del filma v nastajanju!

 

Kulturnica (Židovska ulica, Ljubljana) ob 20:00: 24ur

Ste se kdaj zbudili in preverili, ali vam srce še bije? Tako, da se prepričate, ali zares živite. Se vam kdaj zdi, da so dnevi samo ponovitve enakih dogodkov, enakih novic, enakih odnosov, enakih ljudi? Da je čas skočil iz svojih sklepov, da je življenje frigidno in da se vleče? Da se vleče kot sluzasta sled naključnih misli?
Predstava 24 ur se osredotoča na temeljno dvojnost človeka, ki je ujet nekje vmes med svojim notranjim svetom in hiper-ultra-potenciranim okoljem, v katero je umeščen. Ta človek bije boj s pretirano senzibilnostjo in popolno otopelostjo, ker še išče mehanizem, s katerim bi vzpostavil nadzor nad nelagodjem, ki ga čuti do sveta v svetu, ki prehaja in drvi ter hkrati čaka in stoji pri miru. Glavna protagonistka poskuša skozi predstavo najti formo, ki bi zajezila in umirila nenadzorovan potek njenih misli, da bi se te ponovno združile z njenim fizičnim obstojem. Da bi se čas ponovno sestavil, da bi nehala čakati in bi ji morda uspelo vstopiti v prostor, kjer bi bila pomirjena sama s seboj in z vsem, kar jo obdaja: jaz, pa ti, pa to, kar je med nami. (Larisa Javernik)
Praznina. Tišina. Zvok. Beseda. Misel. Zvok, beseda, misel. Zvok, beseda, misel. Zvok, beseda, misel. Misel dojame besedo, beseda dojame zvok. Postanem stroj, ki ne vidi, sliši, čuti. Odpiram se svetu in svet vame bolšči s svetlobno hitrostjo 24-urnih dogodkov, ki jih ne morem nadzirati. Ne morem jih dojemati. Ne morem jih čutiti. Spet tišina. Tokrat soočena s vprašanji, ki bolijo, z vprašanji brez odgovorov: Biti ranljiv ali vsemogočen? Biti resničen ali lažen? Biti tukaj ali v iluziji? Ljubiti? Fukati? Jesti? Spati? Čakati? (Mateja Kokol)
Avtor: Larisa Javernik
Režiser: Mateja Kokol
Dramaturgija in kostumografija: Larisa Javernik
Scenografija: Karin Rožman
Zvok in gibalna podoba: SZ3
Oblikovanje luči: Karin Rožman, Janko Oven
Vodja predstave: Janko Oven
Produkcija: Pija Bodlaj
Nastopa:
Ana Urbanc
V okviru projekta mladih gledaliških ustvarjalcev BiTeater

 

Galerija Jakopič ob 19:00: Marko Modic: Peti element, pregledna fotografska razstava

Marko Modic je eden pomembnejših umetnikov srednje generacije v Sloveniji, ki je v zadnjem obdobju več razstavljal v tujini kot doma.
Marko Modic je v osnovi fotograf, fotografija pa je zanj izhodišče za druge umetniške izraze, kot so fotomontaža, fotokolaž, slikarska, risarska in performativna dela. V tujini so pri uglednih založbah izšle njegove fotomonografije, ustvarjal in razstavljal je po vsem svetu (Ekvador, Patagonija, Kanada, ZDA in druge). Njegov opus je izjemno obsežna zbirka fotografij in fotomontaž, izmed katerih želi omenjena razstava z izčiščenim izborom predstaviti presek njegovega dela skozi tri desetletja ustvarjanja. Koncept razstave se zato vrača k ideji primarnega – izbrani bodo štirje sklopi fotografij na temo štirih elementov, "peti element" kot naslov razstave ostaja suspenz, gledalčevo in avtorjevo iskanje, vseprisotnost, neoprijemljivost, nevidnost vidnega sveta, ki ga fotograf ovekoveči tam, kjer je prisotno, a ga človekovo oko običajno ne zaznava.
Razstavo bodo spremljali tudi zanimivi dogodki, od vodstev s kustosinjo razstave Marijo Skočir in avtorjem Markom Modicem, do pogovora z umetnikom.

Vstopnina: 3 €/znižana 2 €

 

Slovenski gledališki inštitut, Mestni trg 17, ob 19:30: Gledišče* Naježeno in jedrnato v živo: Ivana Djilas (pogovor)

Na drugem v nizu pogovorov Naježeno in jedrnato v živo, ki jih vodi Jedrt Jež Furlan na temo gledališča v najširšem pomenu, bomo v Slovenskem gledališkem inštitutu (SLOGI) gostili režiserko Ivano Djilas.
Ivana Djilas trenutno najbolj odmeva s kolumnami v tedniku Mladina. Njeni zapisi "Skrivni strahovi na javnih krajih" odkrivajo plasti krize, piše o mladih mamah pri štiridesetih, zdravstvu, samozaposlenih, zadolženih in ustvarjalnih. Poleg tega je vodja in producentka gledališke skupine Familija. Je tudi raziskovalka, predvsem pa polnokrvna gledališka režiserka. Poleg predstav in proslav rada dela tudi socialno angažirane prireditve. Posebej je ponosna na dva dobrodelna projekta, ki ju je inicirala in tudi dokončala. Moje afriško sonce je bil projekt zbiranja sredstev za zidanje učilnice na prostem v sirotišnici v Kumasiju v Gani. Učilnica že dve leti deluje. Pri drugem projektu - Bodi dober, so zbirali igrače za otroke brez staršev v zavodih, jih očistili, popravili in poslali v predele nekdanjih jugoslovanskih republik.
Diplomirala je na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Resda je v Srbiji režirala samo eno predstavo - Zakonsko igro Edwarda Albeeja. Na programu Ateljeja 212 je ostala sedem let. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je pod mentorstvom Dušana Jovanovića naredila magisterij na temo Vizualizacija romana – alternativni pristop k uprizarjanju romana v gledališču. V 15 letih je režirala v skoraj vseh slovenskih gledališčih. 39 režij, predstav je nastajalo v različnih produkcijskih pogojih in iz različnih predlog. Od sodobnih in klasičnih dramskih del, romanov, kratkih zgodb, pesmi, slikanic, stripov, kolumn iz časopisov, celo znanstvenih tekstov. Žanrsko različne predstave so polne prepletanj z lutkovnimi tehnikami, videom, živo glasbo, kot so: Patty Diphusa, izpovedi pornodive (MGL), Zasebno življenje (SNG Drama Ljubljana), Pri nas je vse v redu (SNG Drama Ljubljana), Modra prica (SNG Maribor), Smrt kadi moje cigare (SMG) pa vse do Čebelice maje (LGM) in Pepelke (LGL). V njenem dosedanjem režijskem opusu najdemo kar nekaj uprizoritev, ki so nastale na osnovi dramatizacije romana in njegove vizualizacije, med temi dramatizacije Šolskega zvezka Agote Kristof, ki je bila tudi njen magistrski projekt, Fužinskega bluza Andreja Skubica, Voltairovega Kandida ali optimizma, pa tudi dramatizacija romana v pismih Nenada Veličkovića Sahib - Impresije iz depresije.
Ivana Djilas trenutno dela doktorat na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer Edukacijske vede, piše članke in sodeluje na znanstvenih konferencah. Raziskuje možnosti sodelovanja gledališkega polja in polja edukacije. Zanima jo vse od dostopnosti gledališča za otroke, doživljaja gledališča, prenašanja kulturnih in socialnih vzorcev prek umetniškega dela, do konceptov vključevanja gledališča v proces vzgoje in izobraževanja. Uredila je tudi zbirko esejev Odraščajoča publika - osem esejev o vlogi gledališča za otroke in mladino v sodobni družbi. Če bi vedela kako, bi ustanovila mrežo za enakomerno dostopnost gledališča in glasbe za otroke po vsej Sloveniji.
V pogovoru se bomo dotaknili tudi tem njenih kolumen, o krizah in strahovih. Predvsem pa o tem, v čem je v gledališču vredno govoriti, kdo je naša publika, za koga delamo umetnost, o kulturnem kapitalu, gledališču za otroke in mlade, ženskah … in še marsičem.
Publicistka Jedrt Jež Furlan se aktivno ukvarja s področjem uprizoritvenih umetnosti in kulturne politike. V sklopu pogovorov bo z gosti obravnavala teme in izzive sodobnega gledališkega prostora … Naježeno in jedrnato v živo.
*gledišče -a s (i) 1. kar določa kriterij za presojanje česa; stališče, 2. zastar. gledališče (SSKJ)

 

MKL - slovanska knjižnica ob 19:00: Literarni sprehodi po Ljubljani – dr. Tine Debeljak,

predavanje Gregorja Batagelja o ljubljanskih literarnih poteh slovenskega literarnega zgodovinarja, jezikoslovca, pesnika in prevajalca Tineta Debeljaka

Pesnik in prevajalec dr. Tine Debeljak se je rodil v Škofji Loki 27. aprila 1903. Leta 1927 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Več let je urejal revijo Dom in svet ter kulturno rubriko časopisa Slovenec. Pisal je pesmi, ocene, kritike; prevajal je zlasti slovanske pesnike in pisatelje. Po smrti Franceta Balantiča je uredil njegove pesmi in jih leta 1944 izdal v dveh zbirkah: V ognju groze plapolam in Venec. Leta 1945 je emigriral v Argentino, kjer je med drugim izdal več pesniških zbirk, prevedel Dantejev Pekel, sodeloval pri tedniku Svobodna Slovenija, vodil društvo Slovenska kulturna akcija ter predaval na slovenskem oddelku ukrajinske katoliške univerze papeža Klimenta v Rimu. Umrl je v Buenos Airesu 20. januarja 1989.
Na predavanju bomo sledili njegovim stopinjam po slovenski prestolnici in spoznavali ulice, trge, poslopja, ki tvorijo zgodbo njegovega prehoda iz študentskih let v odraslo, vseskozi ustvarjalno življenje.

 

Pritličje ob 19:00: Podvprašanja

Nov cikel pogovorov: "Podvprašanja – o temeljnih dilemah našega časa". Tokrat Jurij Smrke podvprašanja postavlja Poloni Frelih.

V ciklu pogovorov z uveljavljenimi javnimi intelektualci in intelektualkami, ki jih bodo vodili njihovi mlajši kolegi in kolegice bomo obravnavali aktualne družbene in ekonomske probleme, zlasti s področja biotehnologije, finančnih sistemov, mednarodnih odnosov, multikulturnosti in človekovih pravic.
Tokrat bo Jurij Smrke gostil Polono Frelih, sodelavko zunanje redakcije Delo in dolgoletno dopisnico iz Moskve. Velik del pogovora bo namenjen dodatnemu zapletanju ukrajinsko-rusko-evropsko-ameriške krize, pa tudi mednarodnim odnosom nasploh ter naravi novinarskega dela.

 

Bežeče sličice!!!

 

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Filmska projekcija in pogovor o filmu: Filmski večeri v THL: La lengua de las mariposas/Metuljev jezik

Španski režiser Jose Luis Cuerda je v filmu z naslovom »Metuljev jezik«, razkril temačne plati španske državljanske vojne in jo prikazal skozi otroško perspektivo. Film, ki je nastal po knjižni predlogi Manuela Rivasa, daje zanimive iztočnice za literarno in družbeno razpravo, ki jo bo ob ogledu filma pospremil Gemma María Santiago Alonso, lektor španskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Filmski večer pripravlja Društvo študentov primerjalne književnosti.

 

Kinoteka:

19:00 Retrospektiva: François Truffaut

Ljubezen na begu (L’Amour en fuite), François Truffaut, Francija, 1979, 35mm, 1.66, barvni, 95', svp  

Antoine Doinel (Jean-Pierre Léaud) je v petem in zadnjem filmu »sage« star nekaj čez trideset let, kot romanopisec uživa v zmernem uspehu, sporazumno končuje zakon s Christine (Claude Jade) in se oklepa romantičnih fantazij. Po novem samski najde novi predmet poželenja v Sabine (Dorothée) in posveti se ji s strastnim prepričanjem, da človek brez ljubezni ni nič. Na poti obnovi poznanstva s prejšnjimi ljubeznimi in se sooči s kaotično preteklostjo. Antoine Doinel je še vedno zaljubljen in ker je zaljubljen, je še vedno živ.
“Lagal bi, če bi rekel, da se je Antoinu Doinelu posrečila probrazba v odraslega človeka. Ni postal resnični odrasel, ostal je otrok. V vseh ljudeh so ostanki otroštva, a pri njem jih še toliko več.” François Truffaut

21:00 Odprto platno: Kratka filma produkcije Sever&Sever

Bum Bum Bis (Jani Sever, 2014, Slovenija) | Adagio (Blaž Završnik & Jani Sever, 2013, Slovenija)

Bum Bum Bis (Jani Sever, 2014, Slovenija)
Ob božiču klovn nastopa pred trgovino, ki se zapira in v domišljiji pomeša svoj gledališki nastop z realnostjo, dokler ga otroka ne zbudita.
Adagio (Blaž Završnik & Jani Sever, 2013, Slovenija)
Adagio je film o slepem dečku v športnem kampu za hendikepirane otroke. Z vrstniki, ki vidijo, ne najde prijateljstva, a mu njegova nadarjenost za glasbo in šport ter komunikativnost pomagata premagovati svet teme. Skozi pogovor s prav tako slepim odraslim moškim, deček odkriva svoje razumevanje sveta in svoje sanje.
Filmi brez meja in filmarji z vseh vetrov, pozor! V okviru programskega termina Odprto platno je odprta možnost projekcije vaših filmov v kinotečni dvorani. Predloge sprejema: @email. Program bo objavljen naknadno na www.kinoteka.si. Vstop prost.

 

Kinodvor:

16:45 Igra imitacije (The Imitation Game), Morten Tyldum, Velika Britanija / ZDA, 2014, DCP, 114'

Igra imitacije je zgodba o Alanu Turingu, britanskem matematiku, kriptografu in dolgo zamolčanem junaku druge svetovne vojne, ki je razbil kodo nacističnega šifrirnega stroja Enigma, sam pa ostal velika uganka. Film je prejel oskarja za najboljši prirejeni scenarij.

19:00 Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju (En duva satt på en gren och funderade på tillvaron), Roy Andersson, Švedska / Norveška / Francija / Nemčija, 2014, DCP, 100'

Sklepni del trilogije »o tem, kako je biti človek«, je švedskemu mojstru tragikomedije, nadrealizma in absurda Royu Anderssonu (Pesmi iz drugega nadstropja) prinesel zlatega leva na zadnjem Beneškem filmskem festivalu.

21:00 Leviafan, Andrej Zvjagincev, Rusija, 2014, DCP, 141'

Moralno kompleksen triler ter parabola o oblasti, veri in korupciji, umeščena na podeželje Putinove Rusije. Film je prejel nagrado za najboljši scenarij na festivalu v Cannesu ter zlati globus in nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film.

Mala dvorana ob 19:30 in 21:15:

V kleti (Im Keller), Ulrich Seidl, Avstrija, 2014, 85'

Po velikopotezni trilogiji Paradiž se Ulrich Seidl vrača k dokumentarnemu filmu s tragikomičnim filmskim esejem, ki se spusti globoko v mračno podzemlje avstrijske duše.

 

Kino Komuna:

18:30 Petdeset odtenkov sive, romantična drama, Sam Taylor-Johnson, ZDA, 2015, 125'

21:15 Petdeset odtenkov sive, romantična drama, Sam Taylor-Johnson, ZDA, 2015, 125'