Metelkova mesto:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri
Za tokratno vegansko večerjo bodo poskrbeli vešči sisarji in sisarke, ki bodo jedilnik šele sestavili na podlagi trenutnega navdiha in stanja zalog v sisinih shrambah. Morebitni negotovosti navkljub večerje na noben način ne gre zamuditi.

SISA – Skupnostni Investicijski Sklad Anarhistov je še eden od projektov anarhistične skupnosti in je namenjen razvijanju finančnih resursov na način, ki krepi našo zmožnost za samoorganizacijo na vseh področjih življenja. SISA denar, ki se potika po individualnih žepih in računih, pretvarja v skupnostna finančna sredstva, s katerimi želi prispevati k zagonu projektov, ki skupnost krepijo. SISA je ideja in povabilo k vključitvi v proces, katerega končni horizonti niso nič drugega kot konkretna sprememba naših življenj. Obstaja še precej neznank, pravih vprašanj in dilem, toda marsikaj je tudi že znanega: transparentnost, zaupanje in dolgoročna perspektiva. Geslo SISe je: ne vemo točno, kaj delamo, toda to želimo početi odgovorno in skupaj!

Prihodki od SISine veganske večerje bodo namenjeni kritju obratovalnih stroškov.

Menza pri koritu ob 21:00: Koncert skupine tAman. Večer sevdah jazza.

Vstopnina: 5 €.

 

Klub Gromka ob 21:00: Giljotina: BLENDOF (NEM)+THE MOR[R]ONS (SLO)+ZMP (SLO) >> Skatepunk gospel revival + garage trash 'n' roll večer

 

Jalla Jalla ob 21:00: Torkpedo->Il buono, il brutto, il cattivo (1966)

 

Glasba izven:

 

Prulček bar ob 19:00: Junior jazz jamm

 

Slovenska filharmonija, dvorana Slavka Osterca, ob 19:30: Ob klavirju

Brina Kozlevčar, Tanja Činč

Spored:
Robert Schumann: Carnaval, op.9
Claude Debussy: Pour le piano (Za klavir), Prélude, Sarabande, Toccata
Sergej Prokofjev: Sonata št. 3 v a-molu, op. 28
Frédéric Chopin: Balada št. 4 v f-molu, op. 52

 

Klub CD ob 20:00: Gašper Bertoncelj with Lew Tabackin Trio + Dre Hočevar Trio

Gašper Bertoncelj with Lew Tabackin Trio
Lew Tabackin, tenorski saksofon, flavta;

Giuseppe Bassi, kontrabas;

Gašper Bertoncelj, bobni

Bobnar Gašper Bertoncelj že vrsto let koncertira po Ameriki in Evropi ter je eden najbolj priznanih slovenskih jazz bobnarjev na tujem. Svoj bobnarski pečat je dodal številnim izjemnim glasbenikom kot nepogrešljivi del ritemske sekcije, v svetovni glasbeni prostor pa se je uvrstil tudi kot vodja, komponist in avtor knjige o igranju z metlicami. Tokrat bo na našem odru gostil legendarnega ameriškega saksofonista in flavtista Lewa Tabackina, ki je letos praznoval 75. rojstni dan. Skupaj z odličnim italijanskim basistom Giuseppejem Bassijem pripravljajo pravo poslastico za ljubitelje akustičnega jazza v drznem in težavnem formatu saksofonskega tria.

Dre Hočevar Trio
Dre Hočevar, bobni, elektronika;

Bram De Looze, klavir;

Lester St.louis, violončelo;

Sv. Pixel, slika

Po nastopu na Jazz festivalu Ljubljana 2013, je Andrej (Dre) Hočevar uspešno razvijal svoje delo v New Yorku. S svojim triom je posnel gradivo, ki je prepričalo založbo Clean Feed, ki bo album tria izdala to pomlad, skupaj z njo pa že snuje novo snemanje z najvidnejšimi glasbeniki ameriškega novega jazza in improvizirane glasbe. Na novem albumu trio večinoma igra improvizirano glasbo, ki pa zveni zelo futuristično in komponirano.

14, 10* €

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta: Širom

Iztok Koren, Ana Kravanja, Samo Kutin

Iztok Koren: banjo, bas boben, cevni zvonci
Ana Kravanja: violina, viola, ribab, balafon, kalimba, bendir
Samo Kutin: ukulele, kalimba, steel drum​ in doma izdelane harfe​
Sledil bo Celični Etno jam.
Vstop prost.

 

Orto bar ob 21:00: 16. Orto Fest: džeZZva

džeZZva so prekmurski eksperimentalno instrumentalni kvartet, ki prinaša s svojo pojavo na slovensko glasbeno sceno njeno izjemno popestritev. Gre za kombinacijo štirih vrhunskih glasbenikov, predanih svobodi, ki jo nudi od nekdaj široko privlačni fenomen glasbene eksperimentale oziroma nebrzdanih viž, kot jih ponudijo prostosučne forme glasbene improvizacije. Kvartet izjemno profiliranih in cenjenih glasbenikov funkcionira ne le posebno, pač pa tudi izjemno atraktivno in v slehernem hipu albuma vznemirljivo. To ne dosega le zavoljo velike veščine jazz improvizacij in večplastne glasbene dojemljivosti posameznikov kvarteta, pač pa zavoljo izjemnega učinkovanja v premoščanju žanrskih sfer, ki se znajdejo v talilnem loncu zasedbe. Slednje funkcionira v realizaciji avtorskega glasbenega artizma zasedbe edinstveno in samoniklo, kot tudi eklektično.

 

Narodna galerija ob 21:30: Sozvočje svetov: Serenade

Ferdinand Šerbelj: Mecen in njegov slikar

WA Mozart: Divertimento v F - duru, KV 138

G. Tartini: Koncert za violino in godala v d - molu, D45 solist: Miran Kolbl, violina

A. Dvorak: Serenada za godala v E - duru, op. 22

Mecen in njegov slikar: Attems in Remb
Grof Ignac Marija Attems je bil med najimenitnejšimi naročniki v štajerski baročni umetnosti. Sam je bil snovalec alegoričnih programov in celo ljubiteljski graditelj, ki je načrtno kupoval ter preurejal gradove, dvorce in palače. Njegovo širokopotezno mecenstvo se odraža tudi v opremi romarskih cerkva. Na svojem dvoru je zaposloval stavbenike, umetnoobrtne mojstre, največ pa slikarje. Med njimi zavzema najvidnejše mesto njegov "dvorni slikar" Franz Ignaz Flurer. Grof Attems je tako močno zaznamoval svoj čas, da bi že monografska obdelava tega aristokrata duha nudila dober vpogled v baročno kulturo Štajerske.
Serenada je v obdobju klasicizma in romantike iz vokalne prerasla v instrumentalno skladbo lahkotnega značaja, sorodno divertimentu. Na sporedu bosta reprezentativni skladbi tega žanra. Divertimento v F - duru je nastal med Mozartovim drugim in tretjim potovanjem po Italiji in je prežet z italijanskim temperamentom, Dvorakova Serenada za godala pa velja za eno njegovih najlepših glasbenih del. V Tartinijevem Violinskem koncertu v d - molu bo kot solist nastopil violinist Miran Kolbl.

Teater, gledališče, odrske deske, art in drugo:

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Grad

"Za zdaj ne vem o gradu nič drugega kakor to, da znajo tam najti pravega zemljemerca." – Franz Kafka

mala drama ob 20:00: Zastave – Mož – Slepota

"Kam pa strelja humor vseh časov: v svetinje in tabuje, v prepovedano …" – Vitomil Zupan

Ob stoti obletnici rojstva Vitomila Zupana pripravljamo uprizoritev, ki bo kolažno združila tri drame in tri pesmi tega velikana peresa. Režiser in avtor priredbe Mare Bulc bo Zupanova krajša dramska besedila Upor črvov (1969/70), Atentator in kralj (1971) in Bele rakete lete na Amsterdam (1973) prepletel, da bodo tvorila novo dramsko celoto. Dodal jim bo pesmi Slepota, Mož in Zastave iz Zupanove zbirke Polnočno vino, ki je nastala v istem obdobju kot omenjene igre.
Jedro priredbe so trije Zupanovi umetniki: pesnik iz Črvov, pisun iz Raket in komedijant iz Atentatorja. Njihove zgodbe se izrazito navezujejo na današnji čas in režiser ne skriva želje po komentiranju aktualnega dogajanja v državi.
Zgodba komedijanta atentatorja je vpeljana kot igra v igri: osebe iz Upora črvov in Belih raket...
Več informacij o predstavi

Ob stoti obletnici rojstva Vitomila Zupana pripravljamo uprizoritev, ki bo kolažno združila tri drame in tri pesmi tega velikana peresa. Režiser in avtor priredbe Mare Bulc bo Zupanova krajša dramska besedila Upor črvov (1969/70), Atentator in kralj (1971) in Bele rakete lete na Amsterdam (1973) prepletel, da bodo tvorila novo dramsko celoto. Dodal jim bo pesmi Slepota, Mož in Zastave iz Zupanove zbirke Polnočno vino, ki je nastala v istem obdobju kot omenjene igre.
Jedro priredbe so trije Zupanovi umetniki: pesnik iz Črvov, pisun iz Raket in komedijant iz Atentatorja. Njihove zgodbe se izrazito navezujejo na današnji čas in režiser ne skriva želje po komentiranju aktualnega dogajanja v državi.
Zgodba komedijanta atentatorja je vpeljana kot igra v igri: osebe iz Upora črvov in Belih raket se namreč srečujejo kot igralci ljubiteljske gledališke skupine, ki vadi in premierno uprizori Atentatorja in kralja. Dramaturški prijem, ki ga je Zupan uporabil v Atentatorju, je Bulca inspiriral, da ga je razširil in poglobil ter podnaslovil svojo priredbo kot "igro v igri v igri".

 

Klub Daktari ob 20:00: Pripovedovalski variete

Pripovedovanje zgodb v izvedbi udeleženk pripovedovalske šole

Vabljeni na zaključek 4. Pripovedovalske šole Pripovedovalskega Varieteja, ki je potekala med januarjem in aprilom v Ljubljani. Na večeru z naslovom 14 na en mah se bo 14 slušateljev šole predstavilo vsak s svojo interpretacijo izbrane ljudske zgodbe.
Nastopile bodo: Sabina Vidmar, Barbara Zonta, Petra Čičič, Kristina Debenjak, Lavra Tinta, Breda Podbrežnik, Tina Zadravec, Neža Javornik, Nastaja Dejak, Marina Gradišnik, Bernarda Maserko, Katja Pinter Željko, Nataša Uršič, Tatjana Kneževič
Pripovedovalska šola nastaja v produkciji KD Pripovedovalski Variete ter v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana. Šolo vodita pripovedovalki Ana Duša in Špela Frlic, gostujoči mentorji pa so bili Irena Tomažin, Katarina Juvančič in Kevin Casey.

 

10KA klub smeha ob 20:00: 10kin Večer novega

Večer bo ponovno povezoval naš priljubljeni Andrej Težak Tešky, na odru pa bodo poleg njega še:
David Logar, Nejc Šmit, Boris Dren, Rok Škrlep, Armin Čulić, Miško 3

Vstopnice: 4€

 

Galerija DLUL, Breg 22 ob 19:00: Razstava - Ikara Černe "V snovi(V)i"

Predstavitev mlade umetnice; razstava je na ogled do 3.maja.

 

Trubarjeva hiša literature ob 17:00: okrogla miza o odpisu javnega dolga in pogovor o knjigi DAMIENA MILLETA IN ÉRICA TOUSSAINTA AAA: ODPIS, REVIZIJA, DRUGAČNA POLITIKA.

Priznana poznavalca dolžniške krize svetovnega juga iz 80. let sta se v tej knjigi usmerila k dolžniški krizi v Evropi. Analiza vzrokov zadolževanja in terapije dolžniške krize ju pripelje do sklepa, ki ga zagovarjata že desetletja v zvezi z dolžniško krizo svetovnega juga: potreben je takojšnji odpis v resnici ostudnega in nelegitimnega dolga. Da bi države udejanjile odpis, nimajo na voljo samo pravnih in političnih sredstev, temveč jih po mednarodnem pravu obveznosti do svojih državljanov in državljank k temu celo zavezujejo. Knjiga z izvrstno in preprosto napisano analizo postavlja na mizo alternativne rešitve k sodobnemu nedemokratičnemu reševanju kapitalizma.

Sodelujoči: ANA JUG, odvetnica, članica skupine Kazenska ovadba, ki si prizadeva stopiti na prste kriminalu belih ovratnikov in korupciji, MAJA BREZNIK, avtorica spremne besede in poznavalka delovanja avtorjev knjige, IGOR VUKSANOVIĆ, ustavni pravnik, ki že dolgo glasno opozarja na protidružbenost kriznih politik, ter politolog SAŠO FURLAN, kritik politične ekonomije. Pogovor bo vodil politolog in sociolog TIBOR RUTAR.

Organizatorja: Založba Sophia in Inštitut za delavske študije.

O avtorjih knjige: raziskovalca pri belgijski nevladni organizaciji CADTM, članici Svetovnega socialnega foruma, ki pomaga državam in civilnim iniciativam pri odpisu dolgov, zlasti v Južni Ameriki. Damien Millet je profesor matematike, Éric Toussaint pa politologije in zgodovine na univerzah v Belgiji in Franciji ter član znanstvenega sveta ATTAC France. Skupaj sta napisala več študij, knjiga AAA: Odpis, revizija, drugačna politika pa je njuna prva, ki je prevedena v slovenščino.

 

KOŽ ob 18:00: V KOŽI besede in PRAVLJIČNE DEDIŠČINE: Irena Cerar in Jelka Godec Schmidt

S prekrasnima knjigama "Kamniške pravljične poti" in "Gorski vrt, za vse odprt" bomo tokrat hodili po pravljičnih poteh zapisanih v preteklost in kukali v pravljični svet védenja o rastlinah.
Z nami bosta avtorica in urednica Irena Cerar ter ilustratorka Jelka Godec Schmidt.
Z gostjama se bo pogovarjala Carmen L. Oven.

 

Pritličje: 8. kulturološki simpozij: Telo in tehnologija

18:00 Uvodni nagovor predstavnika društva kulturologov Kult.co
18:15 Mirt Komel: τέχνη-λόγος: telesna ekstimnost označevalca in tehnike
18:45 Goran Vraneševič: Kako uživamo v tehnikah seksualnosti? Heidegger in druge (ne)erotične zadeve
19:30 Jernej Kaluža: Mehanizem organskega
20:00 Jurij Krpan: Hibridne subjektivitete
22:00 – 03:00 Levanael + Felis Catus (otvoritvena pogostitev in zabava)

 

Modrijanova knjigarna ob 18:00: Dnevi Modrijanove knjige 2015: Kako dolga je lahko zgodba, da je še kratka – Blatnik, Potpara in Knežević

Kratka proza naj bi bila literarna forma sodobnega časa. Beleži hipne izseke in ne hrepeni po celovitosti, pušča odprte konce, nenaklonjena je moraliziranju. Kot takšna naj bi popolnoma ustrezala duhu sveta: spreminjajočem se, fragmentarnem, fluidnem.

Kratko prozo naj bi poleg tega prebrali hitro, v času enega "sedenja", kot je trdil mojster Allan Poe. Sploh obstaja idealnejša zvrst za večno zaposlenega sodobnega posameznika?
Kljub navedenim argumentom pa na domačih in tujih lestvicah uspešnosti kraljuje Veliki in Dolgi Roman. Le zakaj? Ali naj razloge poiščemo pri Zeitgeistu ali kod drugod? Kaj sploh potrebujemo za uspešno gojenje kratke proze?
Poleg navdihnjenega pisatelja je nujno potrebna literarna infrastruktura: založnik, ki bo zgodbe objavil, kritik, ki jih bo prepoznal in priporočil, bralec, ki ima navado kupovati (v slovenskem primeru izposojati si) tovrstna dela, ter institucija nagrade, ki bo spodbudila pišoče in popularizirala žanr. Kot najmočnejši kratkozgodbarji danes veljajo Američani pa tudi Kanadčani – Alice Munro, nobelovka za književnost 2013, piše samo kratke zgodbe –, a tudi njihovega vzpona si ni mogoče zamisliti brez primerne infrastrukture – kratka proza se je razmahnila, ko se je razmahnilo časopisje, z njim pa prostor za objave, dostop do širokega bralstva in dostojnih honorarjev.
Našim časopisom kratka proza žal ne diši, objavljajo jo strokovne revije, ki dosežejo le ožje bralstvo, pa tudi na založbah zbirke kratkih zgodb ne dobijo mesta, ki bi si ga zaslužile. Honorarji? Vedno ista pesem: slovenski zgodbarji pač ne pišejo za denar. Tudi čast in slava sta vprašljivi, saj po ukinitvi Dnevnikove fabule (2006–2012) nagrade za kratko prozo nimamo več.
Veter v hrbet morda piha z druge strani: delavnice kratke proze so edini prostor, kjer poučujemo kreativno pisanje, in so rodile nekaj resnih avtorjev. Med njimi je Zoran Knežević, ki je lani prejel nagrado za najboljši prvenec Slovenskega knjižnega sejma za zbirko Dvoživke umirajo dvakrat (2014). Delavnice kratke proze vodi dr. Andrej Blatnik, ki se je z zbirkami, kot so Menjave kož (1990), Zakon želje (2000) in Saj razumeš? (2009), vpisal v anale slovenske kratke proze. Blatnika so večkrat primerjali z ameriškimi minimalisti, o kratki zgodbi je napisal tudi strokovno delo Pisanje kratke zgodbe. Minimalistka pa je tudi Lili Potpara, pisateljica in prevajalka, prejemnica nagrade za najboljši prvenec za Zgodbe na dušek (2002), avtorica zbirke Prosim, preberi (2006) in več zgodb, ki so v angleščini izšle v Kanadi in ZDA.
Kakšen je položaj kratke proze pri nas in v tujini? Kako dolga je lahko zgodba, da je še kratka? Kako njihovi avtorji sami gojijo ljubezen do te zvrsti? Kako zanjo navdušiti bralstvo in kako jo pripeljati v šole? Odgovore na ta in druga vprašanja bodo poskušali poiskati Lili Potpara, Zoran Knežević in Andrej Blatnik v pogovoru z literarno kritičarko Ivo Kosmos, ki bo v Modrijanovi knjigarni v Ljubljani. Da bo laže stekel, bomo znosili na kup čim več kakovostnih izvirnih in prevedenih zbirk kratkih zgodb, ki so izšle v zadnjem letu.

 

Slovenski gledališki inštitut ob 19:00: Gledišče* Naježeno in jedrnato v živo: Leja Jurišić

V sklopu Naježeno in jedrnato v živo, ki jih vodi Jedrt Jež Furlan na temo gledališča v najširšem pomenu, se bomo tokrat v dvorani Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI) pogovarjali z avtorico, koreografinjo in plesalko Lejo Jurišić. Vstop prost.

V pogovoru se bomo dotaknili ozadja predstav, kako jih snuje in lušči. Jo poganja jeza, zakaj ne piše še več? Njeni uvodni in teksti v predstavah so poezija, ki reže, boža in odpira vprašanja. Tudi o samo navidezni frivolnost, humorju in maniri upora v umetnosti. Kako je delati z domačimi in tujimi zvezdami in kakšen je tlak sodobnega plesa doma?
Leja Jurišić je diplomirana pravnica, koreografinja in plesalka. Avtorica leta 2005 opozori nase s prvo samostojno kreacijo R’z’R in dve leti kasneje dobi posebno nagrado žirije na festivalu Gibanica. S Tejo Reba, koreografinjo in plesalko, sodeluje v predstavah Med nama, Zofa in Druga svoboda. Leta 2013 v tandemu prejmeta stanovsko nagrado Ksenje Hribar v kategoriji perspektivni koreografinji. Z Jeleno Rusjan soustvari Kralja Leara: Izjava o iskreni ljubezni. S Petro Veber, arhitektko, soavtorico konceptov, scenografko in vizualno umetnico ustvari politični predstavi Balet upora s premiero v plesni hiši Tanz Quartier/Dunaj (2012) in I Fear Slovenia s premiero na festivalu At.Šiška! v Kinu Šiška. Od leta 2010 deluje pod okriljem Pekinpah/Kink Kong.
Poleg koreografije dela kot plesalka in performerka sodeluje z umetniki kot so Tim Etchells/Forced Entertainment (The Last Adventures, 2013), Sebastijan Horvat (Utopija I, in Utopija II, 2009), Janez Janša (Fake it!, 2007) in Meg Stuart (It’s not Funny, 2006).
Njene avtorske in soavtorske predstave so izbrane na več izdajah festivala Gibanica, na Mladih levih, festivalu Mesto žensk, Exodos, Young choreographers/Hellerau/Dresden, Spectrum/Beljak, FIAT/Črna gora, U3 - trienale slovenske sodobne umetnosti, Online Bienale, Art+/New York in na mednarodnih prizoriščih: Tanzquartier/Dunaj, Les Subsistances/Lyon, Tanzhaus NRW/Düsseldorf, Muzej suvremene umjetnosti/Zagreb.
Leja Jurišić je ena izmed izbranih koreografov evropske producentske mreže Modul-dance (2011-2014). V tandemu s Tejo Reba je del mreže Identity Move! (2014-2015) in A space for live art (2013). Koreografira dve gledališki predstavi in sicer skupaj z Jano Menger Pot v Jajce (režija Sebastijan Horvat, 2010, SNG Drama Ljubljana/SNG Nova Gorica) in Hotel Modra opica (režija Miha Nemec, SNG Drama Ljubljana/MG Ptuj, 2014).
Če bi zapisali, da je plesalka, bi povedali premalo. Performerka, ki uporabi vse odrske veščine za umetniške zamahe, za komentar in stališče o stanju stvari. Naj bo do klasikov, tudi umetnosti, prostora in časa. Nikoli kot komentar vsakdanjosti, vedno s kontrolnega stolpa, z distance in višine. Nikakor ne vzvišeno. Leja Jurišić je komentar in stališče v eni osebi. Njene zadnje delo I Fear Slovenia, v soavtorstvu s Petro Veber, govori o odnosu do lastne države, o očitnih ali pa prikritih sporočilih, da Slovenci nis(m)o dovolj dobri, dovolj sposobni, dovolj uspešni.
Publicistka Jedrt Jež Furlan se aktivno ukvarja s področjem uprizoritvenih umetnosti in kulturne politike. V sklopu pogovorov bo z gosti obravnavala teme in izzive sodobnega gledališkega prostora … Naježeno in jedrnato v živo.

 

Knjigarna Filozofske fakultete ob 19:00: Besedna postaja: Strategije prevajanja špehov

Pogovor s prevajalci fantazijskih del ob izidu knjige Patricka Rothfussa, Ime vetra (Mladinska knjiga, 2015).

Gostje: Sergej Hvala – Sneti, Boštjan Gorenc – Pižama, Stana Anželj Moderator: Jure Preglau

Postalo je že skoraj pravilo, da avtorji fantazijskih romanov pišejo izredno debele špehe. Zato prevajanje takšnih del prevajalcem predstavlja izziv. Kako si organizirajo časovnico? Kako pazijo na enotnost pojmov skozi celo knjigo oz. skozi celo serijo? Kako se spopadejo z manj običajnimi izrazi? Kako prevajajo besedne igre?
Vprašanj je veliko, odgovore pa bodo dali trije prevajalci nove generacije. Sergej Hvala – Sneti, izkušen novinar revije Joker in poznavalec fantazijske literature, bo predstavil svoj prevajalski prvenec Ime vetra (avtor Patrick Rothfuss). Boštjan Gorenc – Pižama, prevajalec, ki je v podalpski jezik prevedel dela velikanov fantazijske literature kot sta denimo George R. R. Martin in Neil Gaiman, bo razkril nekaj trikov, ki se jih poslužuje, da so njegovi prevodi tako suvereni. Stana Anželj, ki je med drugim v materinščino prevedla dela Walterja Moersa in za prevod knjige Mesto sanjajočih knjig dobila tudi nagrado za najboljšo mlado prevajalko, se je prevajalskih metod naučila na fakulteti in jih izpopolnjevala na prevajalskih rezidencah po Evropi. Predstavila bo razliko, kako prevaja fantazijsko literaturo in kako druge zvrsti.
Debata bo plodna, iskriva in poučna. Zato si rezervirajte čas in se ji pridružite. Če vas bo veliko, bomo rezervirali večje sobane in vas pred tem pravočasno obvestili.

 

Hostel Celica, Galerija Srečišče ob 19:00: Pesnice o pesnicah: Meta Kušar

 

Bežeče sličice!!!

 

Kinoteka:

18:00 Spomini in sanje Kristine B. – Ljubljana 1941–1945

Ljubezen, Rajko Ranfl, Slovenija, 1984, 35mm, 1.37, barvni, 94'

Leta 1940, tik pred začetkom vojne, živi mladi Marjan (Rok Bogataj) brezskrbno življenje s svojo druščino v Zeleni jami v Ljubljani. Ker je njegova družina revna, Marjan pomaga urejati pokopališče, da bi si zaslužil denar za čevlje in plašč. Nedolžno je zagledan v Lenko (Vesna Jevnikar), njegov brat Berti (Iztok Mlakar) in drugi starejši vrstniki pa se bolj zanimajo za spolnost. Z italijansko okupacijo se razmere spremenijo, druščina razpade, saj se eni povežejo z odporniškim gibanjem, drugi pa z domačimi kolaboracionisti. Marjan ostaja v teh delitvah neopredeljen. Po literarni predlogi Marjana Rožanca posneta vojna drama o dozorevajočem najstniku. Filmu bo sledil pogovor z Zoranom Smiljanićem in dr. Blažem Vurnikom, avtorjema stripa Spomini in sanje Kristine B. – Ljubljana 1941–1945.
V sodelovanju z MGML.

21:00 Klasiki

Pet večerov (Pjat' večerov), Nikita Mihalkov, Sovjetska zveza, 1979, 35mm, 1.37, čb/barvni, 103', svp

Vojna loči ljubimca Tamaro in Aleksandra. Deset let kasneje Aleksander za pet dni obišče Moskvo in se po naključju znajde pred hišo, kjer je nekoč živela Tamara.
»Pripoved o dveh ranjenih bitjih, nikakršnih pozitivnih herojih, marveč globoko potopljenih v vso možno čustveno revščino vsakdanjih banalnosti, niza Mihalkov tankočutno in nežno. Skozi srečanja, ki se dogodijo v pritajeni in zaprti atmosferi petih moskovskih večerov, se ti ubogi bitji zaman mučita, da bi zanetili izgubljeno toplino.« Jože Dolmark

 

Kinodvor:

17:00 Ljubezen je popolni zločin (L'amour est un crime parfait), Arnaud Larrieu, Jean-Marie Larrieu, Francija / Švica, 2013, DCP, 111'

S snegom pobeljene švicarske Alpe so prizorišče skrivnostnega zločina v tej nenavadni mešanici hitchcockovske kriminalke, črne komedije in zgodbe o nori ljubezni z izvrstnim Mathieujem Amalricom v glavni vlogi.

19:15 Pasolini, Abel Ferrara, Francija / Italija / Belgija, 2014, DCP, 87'

Abel Ferrara in Willem Dafoe si zamišljata zadnji dan v življenju vizionarskega in provokativnega umetnika Pasolinija, pri čemer prepleteta podrobno raziskane biografske podatke z uprizoritvami odlomkov iz njegovih zadnjih dveh nedokončanih del.

21:00 Kosec (Kosac), Zvonimir Jurić, Hrvaška / Slovenija, 2014, DCP, 98'

Tri zgodbe, ki se zgodijo v eni sami usodni noči, postopoma razkrijejo podobo človeka, ki ostaja zaznamovan s svojim zločinom, ravno tako kot njegov domači kraj ostaja ujet v spomine na vojno.

Mala dvorana 18:00 in 20:15:

Citizenfour, Laura Poitras , ZDA, 2014, DCP, 114'

 

Kino Komuna:

18:30 Let domov, romantični film, Dominique Deruddere, Belgija, Nemčija, 2014, 95'

20:30 Hitri in drzni 7 (Furious 7), akcijski kriminalni triler, James Wan, ZDA, Japonska, 2015