Metelkova mesto:

 

A-Infoshop ob 19:00: Veganska večerja: benefit za brošuro Spremeniti vse

Te dni je začela v vaši okolici krožiti brošura Spremeniti vse ameriškega kolektiva Crimethinc. Gre za anarhistični poziv k akciji spreminjanja sveta, dialogu o alternativah in gradnji skupnosti v uporu. Tokrat boste z uživanjem  veganske pojedine prispevali k stroškom tiska brezplačne publikacije, ki jo boste seveda lahko odnesli s sabo domov!
 

Jalla Jalla ob 20:00: OTVORITEV RAZSTAVE: IGOR PAHOR, član fotokluba SKUPINA 75 - Gorica (I)

 

Glasba izven:

 

Klub CD ob 20:00: Lenart Krečič & Big Band RTV Slovenija

Lenart Krečič, dirigent in solist na saksofonu; Gene Lake, bobni; Boris Kozlov, bas

Lenart Krečič, saksofonist, aranžer in skladatelj, je razpet med New Yorkom in Slovenijo. V Združenih državah je končal magisterij in sodeloval s številnimi velikani jazza. Kot skladatelj se loteva različnih projektov, vse od komornih zasedb do velikih jazzovskih orkestrov.
Svoje vrline, tako kompozicijske kot izvajalske, bo v Klubu Cankarjevega doma pokazal z Big Bandom RTV Slovenija. Tega bo tudi vodil.
Program bo samo avtorski, nekatere skladbe bodo napisane prav za to priložnost. V goste je povabil izvrstnega bobnarja Gena Laka in basista Borisa Kozlova, na koncertu pa lahko pričakujemo še kakšno presenečenje.

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta -AFIR BAFIR

Bobnarsko skupino AFIR BAFIR je ustanovil pred 18 leti Mariborski tolkalist Nino Mureškič.

Nino Mureškič, Blaž Korez, Tina Sovič, Andrej Hrvatin, Grega Blažič, Marko Šlosar, Matija Vogrinec, Damir Mazrek
Afriško bobnanje se je učil pri mojstru MAMADYU KEITI (GVINEJA) in svoje znanje prenesel na mlajšo generacijo perspektivnih bobnarjev. Skupina AFIR BAFIR izvaja tradicionalne zahodnoafriške skladbe in domače kompozicije.

 

Teater, gledališče, odrske deske patakefore:

 

Art center, Komenskega 9, ob 17:00: Stara hiša št.3

Interaktivno gledališko popotovanje po pravljičnem svetu Ele Peroci v okviru festivala BOBRI

Vabimo vas na nenavadno dogodivščino!
Ste se že kdaj zaprli v staro omaro in na drugi strani prišli v pravljico? Če boste natančno sledili sledovom šapic bele muce, boste morda vdihnili novo življenje osamljeni Stari hiši številka 3, na njenem vrtu pa postavili Hišico iz kock in nato zavili v park, kjer rastejo čarobni klobuki… Nemara boste tudi vi pomagali iskati izgubljeno deklico Piko in njenega kužka. Povabimo vas na sprehod po ljubljanskih ulicah in opazovanje drobnih lučk ljubega mesta, še preden vam bo Teta Bajavaja utegnila natakniti tista očala …
Stara hiša št.3 je hkrati predstava, razstava in učna pot. Udeležence povabi k skupni igri in na popotovanje v svet umetnosti. Ko bodo odkrivali pravljični svet Ele Peroci, bodo otroci vstopali v svetove, vloge in položaje, ki jih ponujajo besedila naše ljube pisateljice. Vsako pravljico je likovno oblikoval drug scenograf, tako da je pravljična igralno – učna pot vizualno pestra. Zgodbe so smiselno povezane v domišljijsko potovanje, po katerem nas vodita radovednost in domišljija.
Stara hiša št. 3 je prvi projekt novega programskega sklopa, ki smo ga v "Hiši" pripravljali več let. Ne gre le za zahteven umetniški izziv, temveč tudi poglobljen pedagoški projekt, saj vsebuje številne prvine sodobne gledališke pedagogike. Ni čudno, da je nastal prav v Hiši otrok in umetnosti, kjer se vrhunsko umetniško ustvarjanje druži z dolgoletno pedagoško prakso.
Obisk izkustvenega labirinta traja 60 minut. Namenjen je otrokom od 4. leta starosti. S seboj prinesite copate ali tople nogavice, saj v dvorano vstopamo brez čevljev. Število vstopnic je omejeno, zato priporočamo rezervacije na @email vsaj 2 dni pred razpisanim terminom.

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Homer: Iliada

Krstna uprizoritev dramatizacije

Režiser: Jernej Lorenci
Dramaturga: Eva Mahkovic in Matic Starina
Scenograf: Branko Hojnik
Kostumografinja: Belinda Radulović
Skladatelj: Branko Rožman
Koreograf: Gregor Luštek
Oblikovalec luči: Pascal Mérat
Lektorica: Tatjana Stanič
Asistent režije: Gregor Luštek

Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, MGL Mestno gledališče ljubljansko in Cankarjev dom

Režiser Jernej Lorenci o uprizoritvi: "Iliada je pratemelj in izvor Evrope. Je njen začetek. Njeno prvo seme, njeno prapočelo, njen nizki štart in visoki cilj. Iliada je prvi ep Evrope, je praroman, praopera, praspektakel, prvi MTV.

A Iliada je del vseh nas. Vsi poznamo Zevsa in Hero, vsi Ateno in Aresa, vsi lepo Heleno in Parisa. Zakaj torej je Iliada tako globoko vtkana v civilizacijo Evrope? Odkod fascinacija sodobnega človeka nad prastaro zgodbo, odkod čudenje nad navidez že zdavnaj izumrlim junaškim, heroično ljubezenskim, velikopotezno usodnim?

In kako je mogoče, da je to veliko, skoraj božansko literarno delo, postalo kanon, dogma, skoraj zakon, in vzor vsega nasledniškega, ko pa je vsebina Iliade ena sama medčloveška klavnica?

In kje so današnji junaki, ki bi jih bilo mogoče primerjati s tistimi starimi? A se ni svet pomanjšal do te mere, da potrebuje preprostega, nevelikopoteznega človeka, ki ne dela zgodovine, temveč zgolj življenje? Začasno, skromno, vsakdanje življenje?

A Iliada je del vseh nas.

In, a je sploh mogoče, da bi se skupnost, ki ji rečemo država, ne utemeljevala v krvi? Da bi ne bili na račun drugega? Da bi – jaz, Jernej – ne živel na račun drugega? A ni vsaka oblika kolektivizacije nevarna?

In spet: nikdar nisem sam, ne v gledališču, ne v življenju.

Brez dvoma: Iliada je del vseh nas."

 

Šennjakobsko gledališče ob 19:30: Zbudi se, Katka v režiji Borisa Kobala - ZADNJIČ!

Nikova žena in tašča odhajata čez vikend, in povsem normalno je, da Niko in prijatelji prosto stanovanje izkoristijo za snemanje striptiza. Stvar bi fantastično uspela, če ne bi plesalka, ki jo boli glava, po pomoti pogoltnila taščinih uspavalnih tablet. A fantje ostanejo ledeno hladni in logično sklenejo, da se je pač treba znebiti "trupla". Pri tem na pomoč prijazno priskočita bivši kaznjenec in ženin nesojeni ljubimec, zato vse poteka povsem brez zapletov. Oziroma bi tako potekalo, če se med tem ne bi vrnili žena in tašča… Izvrstno spisana situacijska komedija v Feydojevskem slogu, ki doživi svoj vrhunec in konec v striptizu! Po odgovor, kdo se sleče, boste morali priti v gledališče.

 

SNG Drama, Veliki oder ob 19:30: Tugomer

"Ne varaj sam se, varati ne daj se sovražnikom …" – Fran Levstik

* S prijaznim dovoljenjem dedičev Bratka Krefta so uporabljeni odlomki iz njegove priredbe.

Tugomer je dramski spev o boju med Slovani in Nemci, epsko-dramski prikaz krvavega vdora krščanstva v 10. stoletju s ciljem, da se poganski svet pokristjani. Spopad narodov in posameznikov zaradi religijskih, političnih in osebnih interesov je prikazan skozi skrajno manipulativna in neetična dejanja.
Med tema svetovoma, med dvema vojaškima formacijama se znajde Tugomer, slovanski knez, pogan, ki poda roko sprave. Sprejme povabilo Nemcev in odpelje najvrlejše predstavnike svojega ljudstva na pogajanja in spravno večerjo. ...
Več informacij o predstavi

* S prijaznim dovoljenjem dedičev Bratka Krefta so uporabljeni odlomki iz njegove priredbe.

Tugomer je dramski spev o boju med Slovani in Nemci, epsko-dramski prikaz krvavega vdora krščanstva v 10. stoletju s ciljem, da se poganski svet pokristjani. Spopad narodov in posameznikov zaradi religijskih, političnih in osebnih interesov je prikazan skozi skrajno manipulativna in neetična dejanja.
Med tema svetovoma, med dvema vojaškima formacijama se znajde Tugomer, slovanski knez, pogan, ki poda roko sprave. Sprejme povabilo Nemcev in odpelje najvrlejše predstavnike svojega ljudstva na pogajanja in spravno večerjo.
Laž je smrtonosno orožje v družbenem življenju in ponavadi se skriva za masko marsikatere ideologije. V osnovi vsake ideologije je skrit osebni interes. V svetu interesov ni prostora za pacifizem. Tugomer je kljub svoji dobronamernosti in gesti civiliziranega človeka žrtev lahkovernosti, nepoznavanja ljudi in ideje o sporazumu med narodi. Sprava je bila usodna napaka.
Na prvi pogled se zdi, da je Tugomer drama o nekem "bivšem svetu". Deljenje in vrednotenje svetov na bolj razvitega in manj razvitega, na večvrednega in manjvrednega, na bolj dominantnega in manj dominantnega je trajni vir spopadov med narodi tudi v sodobnem svetu. Tugomer je predstavnik nekega novega sveta, sveta unisone humanosti, razuma, napredka … sveta, ki ga človeštvo še ni ne ustvarilo ne spoznalo.

 

Slovenski gledališki inštitut, Mestni ob 18:00: Gledišče* Naježeno in jedrnato v živo: Uršula Cetinski.

V pogovoru se bomo dotaknili tudi aktualnih tem kot so: kadrovski potencial v umetnosti, mandati direktorjev in vodilni kadri v umetnosti, fleksibilnost igralcev, profiliranost naših umetniških institucij, kulturno-umetnostna vzgoja, …
Publicistka Jedrt Jež Furlan se aktivno ukvarja s področjem uprizoritvenih umetnosti in kulturne politike. V sklopu pogovorov bo z gosti obravnavala teme in izzive sodobnega gledališkega prostora … Naježeno in jedrnato v živo.
*gledišče -a s (i) 1. kar določa kriterij za presojanje česa; stališče, 2. zastar. gledališče (SSKJ)
 

MSUM:

18:00 Umetnost brezdržavne države / Novi svetovni vrh, otvoritev razstave

Kustosinja: Bojana Piškur
Novi svetovni vrh je umetniško-politična organizacija, ki jo je ustanovil umetnik Jonas Staal. Razvija "parlamente" za nepriznane države in politične skupine brez države ali na črnih listah. Člani Novega svetovnega vrha sodelujejo pri ustvarjanju začasnih platform v umetnostnih institucijah, gledališčih in javnih prostorih po vsem svetu, na katerih govorijo o zgodovini brezdržavnega političnega boja, ki je izključen iz obstoječega političnega reda.
Novi svetovni vrh teži k redefiniranju projekta demokracije - neomejenega predstavništvo vseh glasov - v prostoru umetnosti. Nastal je v dobi vojne proti terorju, do zdaj organizirana srečanja na vrhu (v Berlinu, Leidnu, Kochiju v Indiji in Bruslju) pa so bila posvečena predvsem organizacijam, ki se spopadajo s sodobno politiko črnih list; med njimi so Baskovsko gibanje za neodvisnost, Nacionalna demokratična fronta Filipinov, Kurdsko žensko gibanje, Narodnoosvobodilno gibanje Azawada in Oromska osvobodilna fronta.
V dveh letih je Novi svetovni vrh zgradil reprezentacijsko mrežo za desetine brezdržavnih političnih skupin, vzpostavil sodelovanja z umetnostnimi in diplomatskimi institucijami ter skupaj z BAK-om (basis voor actuele kunst) iz Utrechta ustanovil svojo lastno šolo, Novo svetovno akademijo, ki omogoča sodelovanja med umetniki, študenti in brezdržavnimi političnimi organizacijami.
Naslov tega prvega pregleda dela Novega svetovnega vrha se nanaša na dva osnovna vidika organizacije: na vlogo umetnosti pri ustvarjanju alternativnih političnih platform z novimi vizualnimi, arhitekturnimi in koreografskimi modeli v obliki parlamentov, v katerih lahko javno spregovorijo brezdržavne politične skupine, in na vlogo umetnosti znotraj brezdržavnih političnih skupin.
Na Umetnosti brezdržavne države bodo razstavljeni arhitekturni modeli in načrti Novega svetovnega vrha ter video dokumentacija več njegovih predstavnikov. Poleg tega bo razstava podala pregled vloge umetnosti pri predstavljanju nepriznanih držav s prispevki umetnikov, piscev in teoretikov, aktivno vključenih v brezdržavni politični boj, na primer vlogo, ki jo imajo na demonstracijah na Filipinih lutke pri prirejanju alternativnih ljudskih procesov, in vlogo umetnosti pri ustvarjanju in predstavljanju nove države Azawad (severni Mali).
Novi svetovni vrh so: Jonas Staal (umetnik in ustanovitelj); Younes Bouadi (produkcija in raziskovanje); Renée In der Maur (koordinatorka projekta in programerka); Imara Limon (komuniciranje); Henry Procter (predstavnik za medije in komuniciranje); Paul Kuipers (arhitekt); Remco van Bladel (vizualna identiteta); Vincent W.J. van Gerven Oei (urednik in svetovalec); Robert Kluijver (diplomat in svetovalec); Sjoerd Oudman (spletno oblikovanje); Kasper Oostergetel (razvoj in gradnja); Jan de Bruin, Rens van Meegen, Rob Schröder in Gabriëlle Provaas (filmska dokumentacija).
Projekt sta podprla: Ministrstvo za kulturo in Mondriaan Fonds.
20:00 Nika Autor: Novice so naše!

Naslov razstave Novice so naše! je parafraza dveh znamenitih filmskih del, ameriškega obzornika Končno smo izvedeli (Finally Got the News) iz leta 1971 in zgodnjega francoskega obzornika Življenje je naše (La vie est à nous) iz leta 1936. Prvi film je skupno delo filmsko aktivistične skupine Newsreel in Lige revolucionarnih temnopoltih delavcev (League of Revolutionary Black Workers) in govori o položaju delavcev avtomobilske industrije v Detroitu. Življenje je naše je politično-propagandni film Jeana Renoirja, ki je bil narejen po naročilu francoske komunistične partije in govori o položaju delavskega razreda v Franciji. Vodilo obeh umetniških del je raziskovanje prepleta podobe in takrat aktualne politično-družbene situacije ter dialektika montaže, mišljenja in družbenega angažmaja. Podobno kot pri obeh zgodovinskih obzornikih je vodilo umetniških del, predstavljenih na razstavi Novice so naše!, raziskovanje prepleta podobe in poskusa družbenega angažmaja.
Razstava Novice so naše! predstavlja nadaljevanje raziskovalno-umetniškega dela in razstave z istim naslovom, ki je bila na povabilo kustosinje Nataše Petrešin – Bachelez prvič predstavljena v muzeju Jeu de Paume v Parizu od februarja do maja 2014, v okviru njenega enoletnega kuratorskega projekta Zgodbe o empatiji (Histoires d’empathie) Tokratna razstava poleg filmskih del ponuja na ogled še dokumentarno gradivo, ki izhaja iz vizualno-raziskovalnega materiala, pridobljenega v sodelovanju z Obzorniško Fronto.
Na povabilo kustosinje razstave, Bojane Piškur, bodo ob Filmskem Obzorniku 55 (2013), Solidarnosti (2011) in V deželi medvedov (2012) prvič pokazana tudi nova dela: Za Slavo (2014) in Falshes Bild (2014) ter ostalo dokumentarno gradivo. Iz zbirke Obzorniške Fronte pa bo na ogled Karl Marx med nami (2013) avtorja Jurija Medena.
Prvi del razstave predstavlja fragmente, zapise, fotografije in video dela, ki skušajo preko podobe preizpraševati zgodovino in ekonomsko dinamiko bivše skupne države SFRJ s poudarkom na paradigmatičnem primeru propada industrijskega središča Podravja, jugoslovanskega Manchestra, kakor so ga nekoč poimenovali, mesta Maribor. Obravnavana vsebina odpira vprašanja, vezana na družbene in politične premike, ki so določali ekonomsko, politično in družbeno dinamiko mesta. Maribor kot mesto okupacije, mesto industrializacije in deindustrializacije, mesto, zaznamovano s propadom skupne države, vojne in krize.
Drugi del razstave poskuša ista vprašanja misliti širše, eksperimentalno, bolj drzno (Karl Marx med nami, V deželi medvedov …). V ospredju je historični vidik eksperimentalne obzorniške filmske forme, ki ga predstavlja izbor treh jugoslovanskih filmov. Dokumentarno-esejistične filmske prakse so bile v nekdanji Jugoslaviji redka, a nadvse dragocena oblika političnega filma. Z njim so angažirani cineasti v 60. letih sondirali nevralgična območja in skušali tisto, kar je po večini ostalo nevidno, ujeti v objektive filmskih kamer. Zapisnik (1964) Aleksandra Petrovića, Solza na obrazu (Suza na licu 1965) Stjepana Zaninovića in Junijska gibanja (Lipanjska gibanja,1969) Želimirja Žilnika so dela, ki so nastala v drugačnih časih in prostorih, za različnimi montažnimi mizami in so redko videna in vidna. Izbor treh filmov je kuriral Andrej Šprah in bo na ogled ves čas razstave.
Ob razstavi je izšla tudi brošura v kateri so zbrani trije teksti. Prvi govori o genealogiji obzornika kot subverzivne in politične forme upora (Ciril Oberstar), sledi recenzija razstave Novice so naše!, kot je bila predstavljena v Parizu 2014 (Darran Andersson), brošuro pa zaključuje refleksija eksperimentalnega filma Filmski obzornik 55 (Andrej Šprah). Kot dodatek je k razstavnemu katalogu priložen ponatis zloženke, v kateri Andrej Šprah razmišlja o filmu Karl Marx med nami. 20:00 Se spominjate revolucije?, odprtje razstave Loredane Bianconi

"Italija, sredi sedemdesetih: Adriana, Barbara, Nadia in Susanna so stare dvajset let, ko se pridružijo oboroženemu gibanju. Odrekle so se družabnemu življenju in družinam in se posvetile revoluciji, ki je postala središčna točka in smisel njihovega življenja. Danes, po mnogih letih zaporniškega življenja, poskuša vsaka zase ponovno pretehtati svoje izkušnje. Pripovedujejo o političnih razlogih, ki so jim sledile, o konfliktih, dvomih in uničujočih trenutkih, ki so zaznamovali njihovo življenje, ujeto v vrtincu vojne. Razvoj dogodkov je pripeljal do dokončne obsodbe oboroženega boja in povzročil bolečine ob uničenih življenjih – tako žrtev kot njihovih lastnih."
- Loredana Bianconi
Italijanska režiserka Loredana Bianconi v svojem dokumentarcu Se spominjate revolucije? predstavi v obsežnih intervjujih štiri vodilne aktivistke Rdečih brigad, levičarskega oboroženega gibanja iz sedemdesetih v Italiji. V svojem filmu ne namerava obsojati njihovih akcij in njihovih življenj. Namesto tega se odloči, da jim bo prisluhnila. In iz celotnega filma manifestativno izključi svojo navzočnost.
Poleg filma bo na razstavi predstavljen še arhivski časopisni material o dogodkih povezanih z Rdečimi brigadami ter fotografije italijanskega fotografa Tana D’Amica.

Trubarjeva hiša literature:

18:00 Pogovorni večer: (Med)Kulturna spoznavanja z Anjo Figelj – Tina Dobrajc in Barbara Jurkovšek

Svoje zgodbe, tako osebne kot slikarske, bosta z nami delili Tina Dobrajc in Barbara Jurkovšek. Obe ustvarjalki mlajše generacije, izredno talentirani in izpovedni, s ponotranjeno likovno sporočilnostjo, ki ne odstira samo sveta ženske, ampak gledalcem skozi številne likovne cikle in vsebine ponuja veliko več.

20:00 Razpravljalna okrogla miza: Historična in sodobna perspektiva državljanske vzgoje v Sloveniji – Pedagoški inštitut

V svoji dolgi zgodovini je bila državljanska vzgoja preizkusni kamen različnih pojmovanj državljanstva ter s tem povezane utemeljitve državljanske enakosti. Tudi v sodobni pluralni družbi ostaja v samem središču teoretičnih razprav ter političnih projektov o vlogi in pomenu javnega šolanja pri vzgoji državljanov kot polno sodelujočih članov politične skupnosti. Razprava, na kateri bodo sodelovali dr. Robi Kroflič, dr. Tomaž Deželan, dr. Eva Klemenčič in dr. Mitja Sardoč, bo odprla nekatera še neznana in hkrati temeljna vprašanja o državljanski vzgoji.

 

Bežeče sličice!!!

 

Kinoteka:

19:00 Klasiki/Uvod v retrospektivo filmov Françoisa Truffauta

Žepar (Pickpocket), Robert Bresson, Francija, 1959, 35mm, 1.37, čb, 77', svp

Mali kriminalec, žepar Michel, je izpuščen iz zapora. Tako se mu ponudi priložnost, da ponovno razmisli o svojem življenju, ki ga imajo vsi okoli njega za zavoženo. Nedolgo zatem mu umre mati. Navzlic prigovarjanju prijateljev se znova spusti v svet malega kriminala, saj mu postane jasno, da je to edino, v čemer je dober, in edini način, da se lahko izrazi. Prvi film Roberta Bressona, za katerega sam napiše tudi scenarij; veličastna, brezhibna mojstrovina režiserja z bržkone najbolj unikatnim in neposnemljivim avtorskim pečatom.

21:00 Odprto platno: Kolega, Vasja Rovšnik, Slovenija, 2013, DVD, 90'

Film je predzgodba Rovšnikovega prejšnjega celovečernega filma Kolesarji v temi. Dogajanje je postavljeno v leti 2012/13, v fiktivno pomursko mestece. Protagonist zgodbe je (spet) Bojan Borko, mali človek srednjih let, ki vsak dan s kolegom Srečkom, ki je hkrati njegovo popolno nasprotje, popiva ter gleda TV, medtem ko po severovzhodnem delu države lomasti množični morilec, ki žrtev ne izbira. Medtem ko policija tava v temi, spremljamo začetek politične kariere Borkovega kolega Srečka Novaka, njun konflikten medsebojni odnos, ki se zaradi ideološkega nestrinjanja vedno bolj lomi, ter odnos med s službo preobremenjenim očetom in njegovim metroseksualnim sinom. Hkrati je skozi vrstice prikazana tudi shizofrena situacija, v kateri se je zavoljo finančne, politične in vrednotne krize znašel razklani slovenski narod, še posebej v od države pozabljenih regijah, kot je denimo Pomurje.
Filmi brez meja in filmarji z vseh vetrov, pozor! V okviru programskega termina Odprto platno je odprta možnost projekcije vaših filmov v kinotečni dvorani. Predloge sprejema: @email. Vstop prost.

 

Kinodvor:

19:00 IFFR Live: Evropska premiera!

Hitra hoja (Kapgang), Niels Arden Oplev, Danska, 2014, DCP, 108'

Sledi živ prenos pogovora z ustvarjalci. Režiserju in igralcem boste lahko postavili vprašanja preko Twitterja (hashtag #livecinema). Pogovor bo potekal v angleščini.

Ganljivo in humorno zgodbo o odraščanju je posnel režiser Dekleta z zmajskih tatujem Niels Arden Oplev, v filmu pa med drugim nastopata igralca iz priljubljene TV-serije Oblast Sidse Babett Knudsen in Pilou Asbaek.

21:50 Igra imitacije (The Imitation Game), Morten Tyldum, Velika Britanija / ZDA, 2014, DCP, 114'

Igra imitacije je zgodba o Alanu Turingu, britanskem matematiku, kriptografu in dolgo zamolčanem junaku druge svetovne vojne, ki je razbil kodo nacističnega šifrirnega stroja Enigma, sam pa ostal velika uganka. Film je prejel osem nominacij za nagrado oskar, vključno za najboljši film, režijo, prirejeni scenarij in glavnega igralca.

Mala dvorana ob 18:45 in 21:00:

20.000 dni na Zemlji (20,000 Days on Earth), Iain Forsyth, Jane Pollard, Velika Britanija, 2014, DCP, 97'

20-tisoči dan v življenju glasbene legende Nicka Cava. »Ta dan je hkrati bolj in manj resničen, bolj in manj zanimiv kot moj dejanski dan – odvisno, kako gledaš.«

 

Kino Komuna:

18:30 Rio, ljubezen moja, romantična drama, Paolo Sorrentino, Fernando Meirelles, Brazilija, 2014, 110'

20:45 Ritem norosti, drama, Damien Chazelle, ZDA, 2014, 106'