Zdravo!

Kaj je lepše od tega, da si sredi večera dodobra nasekan nekje v eni plesoči gužvi? To, da si dodobra nasekan že popoldne - v tem primeru tudi fizična družba ni pomembna. Ko je duh voljan, je možno vse. A duh je težko nafutrat, če vam gre Cerkev in organizirano pastirstvo nad dušami na kurac. Tudi zato obstaja neka čudovita duhovna entiteta, ki nam pri današnji zagati lahko pomaga - reče se ji sevdah.

Ne bomo tu tupili o kulturnem izročilu tega folk-glasbenega žanra, niti ne bomo drobili o tem, kako se je pred desetletji obujal pri nas. Omenimo le, da sevdah štekajo povsod - od pozabljene Metlike do pozabljenega ameriškega Seattla. Kot se za naš radio spodobi, pa bomo pri doživljanju tega folk-kulturnega fenoma dosledni do konca. Torej bomo h glasbi primaknili še našega petkovega starega znanca - alkohol. Najraje v močni, kratki obliki. Pri tem pa se bomo naučili nekaj enostavnih plesnih korakov.

Če še kdo ni opazil, je dan lep. Američani so svoje Herculese, opremljene z zvončki, ki nadzirajo vreme, dobro razporedili po nebu. Še piha ne. Objektivne okoliščine so trenutno kul in lahko začnemo:

POTREBUJEMO:

- liter rakije, šnopsa, munšajna (bolje vodka kot viski, bolje vino kot pivo, sploh pa nič likernega)
- 2 do 10 kvadratna metra
- internet z zvočniki
- mehki copati
- kakšno kapo lahko najdete

GLASBENI NAMIG

Himzo Polovina - Čudna jada od Mostara grada

POSTOPEK:

uvod: Najprej se dodobra pripravimo s kakšno dihalno vajo. Če ne veste, kje imate prepono, lahko prehitite s kakšnim štamperlom. Nato se postavimo k oknu, oziroma tam, kjer imamo najlepši razgled. Morda na kakšne hribe, vendar to ni nujno. Iščemo torej naravne barve - zeleno, modro, betonsko. Spijemo prvo močno šilce. Poslušamo bitje srca in osredotočeno dihamo. Zapalimo cigaret in pljunemo (na tla ali na steno ali čez balkon - pljuvanje kam vmes ni duhovno pravilno). Med kajenjem cigareta si ogrevamo gležnje. Polagoma si začnemo mrmrati v brk ali frufru. Vstopni obred bi tako moral biti zaključen, mi pa ogreti fizično in spiritualno.

jedro: Opozarjamo, da tu ni še trenutek, ko bi prižgali glasbo. Ne. Treba si je natočit še eno šilce. Ampak samo natočit - kajti spili jo bomo šele ob uvodnih sevdatnih taktih. Previdno, ker imamo šilce v roki, malce zamahnemo z rokami okoli sebe, da preverimo, če imamo dovolj prostora okrog sebe. Zahvalimo se mami, ker nas je rodila, in zemlji, ki je dala rakijo, in stisnemo play.
Tu sledi najpomembnejši moment celotnega obreda: prvi dvig rok. Ta se mora zgoditi takoj, ko začutimo, da se je pesem začela zlivati v naš duhovni bazen. Noge damo rahlo narazen, dvignemo ramena in stisnemo ustnice. Glava z vratom vred se mora povesiti do prsnega koša, kar simbolizira našo pokornost ljudskemu in duhovnemu izročilu - rakiji. Potem pa sledi poklon glasbi - gesta z rokami. Roke se morajo hitro, a ne sunkovito dvigniti čim višje nad našo glavo, tako, da s telesom ustvarimo nekakšen ipsilon [ Y ]. Gib ne sme izhajati iz dlani, prstov ali zapestja  - gib vodita komolca, ki morata delovati usklajeno. Prva polovica roke mora biti trda, kot les, druga polovica pa nežna in mehka - kot voda. Po nekaj taktih bi že morali "pasti not". Če vas ob tem trese ali se vam dvignejo dlake, ne skrbite, to je normalno.
Zdaj čakamo na naslednji duhovni val - glas. Ko prvič zaslišimo glas - roke imamo še vedno v zraku - močno dvignemo glavo, zapremo oči in začnemo peti skupaj z glasom (besedila ni potrebno poznati na pamet). Po prvi uvodni kitici pa si šele lahko privoščimo drugi oreng štamperle - če ga nismo vmes že malo polili. Spiti ga moramo hlastno, z dušo, strastjo, odločnostjo. Kozarec ni potrebno razbiti.
Po tej ključni vstopni točki - če smo jo dosledno opravili - lahko nadaljujemo z duhovnim procesom. Roke lahko odslej dvigamo in spuščamo po navdihu ali potrebi ali po kitici, vendar pa vedno po prej opisanem postopku. Duša se potopi v našo neposredno okolico, mi pa popolnoma zaposlimo naše meseno bitje - roke si dajo opravka z mahanjem in točenjem pijače. Ustne s pitjem in petjem. Jezik bi že moral biti vroč od petja in opečen od rakije. Ušesa so, ok, pasivna. Gibamo se po prostoru in interpretiramo besedilo z eno roko, z drugo pa kadimo cigaret. Priporočljivo je, da je naše gibanje usklajeno s pesmijo. Migamo z boki in tolčemo z nogo ob tla, ob tem v naš notranjosti občujeta duša in rakija. Premikamo se lahko tudi kot rakovica - od leve do desne in obratno. Pri tem imitiramo, sprva nalašč, kasneje čedalje manj, pijanski plesni korak. Morda ta gib poznamo tudi od plesanja kola - torej eno nogo pošrek postavimo pred drugo. Če imamo mehke copate, to ne bo zahtevno. Če imamo še kapo, nam lahko služi kot dirigentska paličica. Vsake toliko časa je pomembno, da napravimo odmor - najlaže na koncu refrena ali ob solo momentu harmonike. Takrat si predstavljajmo, kot da smo na robu pečine (lahko gremo tudi na balkon) in ponovimo osnovni, tj. uvodni dvig rok, priporočljivo je tudi močno, glasno in odločno popevanje melodije refrena. I tako nekoliko puta. Če imamo družbo, jo lahko objemamo, poljubljamo, polivamo, tolčemo po riti ali po ramenu. Hišne ljubljenčke raje odmaknimo.

zaključek ali kako sploh zaključiti. Če smo dobro priredili razmerje med našo telesno maso, rakijo in muziko, potem bi po 45 minutah 'jedrnega dela' morali čutiti precejšnjo omotico, ki pa je ne gre toliko pripisati alkoholu, kakor nenadnemu duhovnemu dvigu naše enkratne in neponovljive duše na vesoljne astralne planjave naših častitljivih čobanskih prednikov. V tem obrednem stanju vztrajamo po občutku, oziroma dokler nam paše. Čeprav se sliši lahko, je ta občutek - koker mi paše - zelo trivijalen in je potrebno biti nanj posebej pozoren, da te ne ujame nepripravljenega. Znaki popolne popol-sevdah-danske blaženosti so nam sicer znani iz drugih, neduhovnih podvigov - mehka kolena, nestabilna hoja, odsotnost občutka za smer in naravnost, omejena motorika, mehka cura, zamikanje pogleda. Če potrebujete več od 10 sekund, da svoje oči najdete v ogledalu ali če vidite zelene hribe ali vijolične packe na sicer belih stenah potem lahko smatrate, da ste opravili dobro duhovno telovadbo in lahko počasi date mir. Ali pač ne. Odvisno od komada. Sicer pa zaključek tega obreda ni nikjer točno definiran in je osebno prilagajanje celo zaželjeno. Duša vam bo hvaležna.

Pa srečno!

------------

sicer pa tukaj še nekaj nepreverjenih stvari:

>>> Baza slovenskih filmov je đabe.  https://bsf.si/sl/

>>> Lutkovno gledališče Ljubljana je dalo svoje predstave na net. Najdete jih na tej povezavi: https://vimeo.com/ljubljanapuppettheatre. Treba je malo pobrskati med intervjuji in trailerji ampak se najde.

>>> Dejan Koban vsak dan ob 20:00 bere poezijo

>>> Mladina je objavila širok spisek muzejev, ki ponujajo brezplačne virtualne oglede : Guggenheim, Louvre, Tate Modern, Van Gogh Museum, Uffizi, Rijksmuseum so le del njih, več jih najdete na povezavi https://www.mladina.si/196595/obiscite-muzeje-virtualno-prek-spleta/?fbc...

Če veste za še kej zabavnega kar napište v komentarje alpa stisnite mejla na @email