Metelkova:

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: TRIG LAW - drum&bass, electro, dub, ambiental / V ponedeljek gostimo live zasedbo TRIG LAW, ki jo sestavljajo prekaljeni glasbeni mački s pestro glasbeno preteklostjo: Marco Grabber, Igor Leonardi, Krešimir Tomec in Andrej zavašnik Zava. Po koncertu: Marco Grabber aka Velebeat. Dubbing is a must!!!

 

Glasba izven:

 

SMG ob 19:00: uberŠkrip

Kaj: Übergesamtškripwerk

Prireditelj: Slovensko mladinsko gledališče

Škrip vsakič spodleti bolje.
ÜberŠkrip je najmlajši družinski član trilogije Škrip.
ÜberŠkrip je žrtev mode našega časa v novi Škrip preobleki.
ÜberŠkrip prazni domove in polni gledališča.
ÜberŠkrip je nova doba svetovne zgodovine, v kateri sodeluješ tudi TI.
ÜberŠkrip je želja, da bi nekaj ustvaril, in potreba, da bi to uničil.
ÜberŠkrip ima oblast nad tvojim ZA in PROTI.
ÜberŠkrip je človekova fiziološka potreba.
ÜberŠkrip je preroški ptič, ki gleda nazaj, ko napoveduje, kaj se bo zgodilo.
ÜberŠkrip je avtorsko delo.
ÜberŠkrip je besedilo za uprizoritev.
ÜberŠkrip je orožje – vzemi ga v roke!
ÜberŠkrip je za ljudi in živali.
ÜberŠkrip je Terminator.
Bolj kot prevlade strojev se moramo bati ÜberŠkripa.
V resnici se moramo bati obojega, ÜberŠkripa in dronov.
ÜberŠkrip je srčni prekat svetovne volje.
V torek se je ÜberŠkrip začel zavedati samega sebe.

Avtorice besedila: Katja Perat, Katarina Rešek in Jelena Rusjan
Režija: Jelena Rusjan
Igralci: Primož Bezjak, Uroš Kaurin, Katarina Rešek, Ivan Peternelj, Je Ru in Katarina Stegnar 
Scenografija in kostumografija: Lenka Đorojević in Matej Stupica
Dramaturgija: Andreja Kopač 
Glasba: Aldo Ivančič
Koreografija: Branko Potočan
Video: Jure Lavrin

Mapiranje videa: Boštjan Čadež

Fotografinja: Petra Švajger

Avtorja trailerja: Jure Lavrin in Katarina Rešek

Vstopnina: 15,50 € / *9,50 €

 

Klub ZOO ob 20:00: Jazz ponedeljek: Mihael Hrustelj trio

Mihael Hrustelj-kitara
Dejan Hudoklin-bas kitara
Javier Harerro-bobni

Brez vstopnine

 

Cirkus v tovarni Rog ob 22:00: Chopin a la Jazz za Chopinov rojstni dan

Kaj: Klasika in jazz

Prireditelj: dubYdub

Za počastitev Chopinovega rojstnega dneva se bo ob polni luni v Cirkusu tovarne Rog zgodil Chopin a la Jazz.

Marko Petrušič, pianino, in
Thierno Diallo, kontrabas,
igrata 11 Nokturnov slovitega pianista&skladatelja Frederica Chopina in jih uporabita kot izhodiščno strukturo za jazzovsko improvizacijo.
http://www.youtube.com/watch?v=ffl8A6rv1Hs

Marko Petrušič je zaključil konservatorij za jazz v Celovcu, kot jazzar pa se je kalil tudi v Rotterdamu (NL), Grazu(A), v Italiji, Z jazzom se profesionalno ukvarja od leta 1991. Od leta 2001 ima status svobodnega umetnika. 2012 je zaključil študij klavirja na ljubljanski Akademiji za glasbo. Je ustanovitelj ansambla Trio Petrušič, član Greentown jazz banda, dua Blue Train, sodelavec skupine Latino Messengers, Vitalija Osmačka in drugih. Izdal je tudi več albumov in sodeloval pri mnogih.
Thierno Diallo, samouk, igral bas kitaro, kontrabas in/ali tolkala pri različnih zasedbah (Baltazar Big Band, Standart, Igrišče, Sex & Violence Orchestra/Theatre, ) snemal za ekvadorsko zasedbo Dos Lunas in imel več samostojnih nastopov. Kot avtor glasbe in/ali aranžer in/ali basist sodeloval pri skupinah Cirkus Klautsky, Ego Malfunction, z B-Fineom, pevcem iz Sierre Leone ter z ustvarjalci različnih umetniških področij kot pri intermedijskem projektu Džumbus (poezija/glasba/film). Napisal glasbo za več uspešnih lutkovnih predstav (Juri Muri v Afriki, Zakaj?, Kekec na Marsu, ). Veliko dela kot prostovoljec v avtonomnem centru sodobne umetnosti, v Tovarna Rog v Ljubljani. Trenutno sodeluje pri večih glasbenih (Orkestrada, Postart, ), lutkovnih (Življenje na nitki), kabaretskih (Subkomite) ter intermedijskih produkcijah, in še pri nekaterih projektih v nastajanju. Ima nekaj izdanih albumov samostojne in skupinske produkcije, pri nekaterih pa je sodeloval samo kot izvajalec.

Vstopnina: prostovoljni prispevki

 

Teater, fotografija, predavanja...:

 

Veliki oder LGL ob 17:00: Gugalnica za vse, lutkovna predstava

Glavni junak lutkovne predstave je Zajček, ki – čisto sam – s trdim delom naredi gugalnico. Ker je prijazen, dovoli, da se na gugalnici gugajo tudi ostale živali, če le pristanejo na preprosto pravilo: "Kdor se hoče gugati, najprej potiska." Vs

Glavni junak lutkovne predstave je Zajček, ki – čisto sam – s trdim delom naredi gugalnico. Ker je prijazen, dovoli, da se na gugalnici gugajo tudi ostale živali, če le pristanejo na preprosto pravilo: "Kdor se hoče gugati, najprej potiska." Vse gre kot po maslu, dokler se na gugalnici na znajde Lisica, za njo pa iz gozda prilomasti še Volk. Za koga bo na koncu gugalnica?

Gugalnica za vse je odrska adaptacija živalske pravljice priljubljene pisateljice, pravljičarke in pesnice Anje Štefan. Pravljica je najprej zaživela med knjižnimi platnicami v zbirki Gugalnica za vse, ki je leta 2014 prejela priznanje zlata hruška in nominacijo za nagrado večernica.

Dramatizacija pravljice ohrani osnovno zgodbo in nastopajoče like, Zajčka, Polha, Jazbeca, Mravljico, Lisico in Volka, ter značilni poetično izpiljeni jezik Anje Štefan. Jasna Vastl, avtorica likovne podobe predstave, gozd abstrahira in s tem ponudi tudi različne možnosti animacije. Namizne mimične lutke, ki asociirajo na otrokom tako ljube plišaste igrače, se razlikujejo na vizualni ravni in po načinu animacije; zvito Lisico je na primer mogoče animirati tudi na telesu. Temeljni uprizoritveni fokus predstavljajo gugalnica in različni načini guganja. Ti so odvisni od karakternih in fizičnih posebnosti likov ter tako še dodatno podkrepijo osnovno dramaturško gonilo predstave –neskočno veselje guganja ter napor (in dolgčas) potiskanja.

Navezava na žlahtno tradicijo basni in na živali s človeškimi lastnostmi nas v Gugalnici za vse prestavi v gozd, kjer s pomočjo gozdnih prebivalcev znova premislimo o nujnosti sprejemanja drugačnosti, medsebojne pomoči in solidarnosti. 

Zbirka pravljic Anje Štefan Gugalnica za vse je "skrajno izčiščena, v zaključnih vrsticah pa bomo praviloma našli simpatične obrate in/ali drobne modrosti. V besedilih bomo našli tudi veliko dialoga, kar jih dela še posebej zračne, žive in živahne, predvsem pa velja izpostaviti avtoričin (dobro znani) občutek za ritem in rimo – stavki oziroma kar celi odstavki pogosto še posebej ubrano zazvenijo " Gaja Kos, Sodobnost

Anja Štefan (1969) sodi med najbolj prepoznavne slovenske avtorje za otroke. Pisateljica, pesnica, pripovedovalka in raziskovalka pristnega slovenskega pripovednega izročila je izdala vrsto slikanic, dobro pa jo poznajo tudi obiskovalci Lutkovnega gledališča Ljubljana.Štiri črne mravljice in Bobek in barčica sodita med najbolj popularne predstave v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Je dobitnica več zlatih hrušk, ki jih podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana, med drugim leta 2014 za knjigo Gugalnica za vse (Mladinska knjiga, 2013) kot najboljšo slovensko mladinsko izvirno leposlovno knjigo. Gugalnica za vseje bila istega leta tudi med petimi finalisti za najboljše otroško in mladinsko leposlovno delo za nagrado večernica. Za slikanico Kotiček na koncu sveta in za pravljico Melje, melje, mlinček je leta 2001 in 2007 prejela Levstikovo nagrado, ki jo Mladinska knjiga podeljuje za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti. Knjiga Sto ugank (Mladinska knjiga, 2006) je bila nagrajena z nagrado za izvirno slovensko slikanico in nagrado Ljubljana bere, s katero so nagradili tudi pravljico Lonček na pike (Mladinska knjiga, 2008). Anja Štefan je pobudnica in soustvarjalka pripovedovalskega festivala Pravljice danes, njene priljubljene junake lahko najdete tudi v Cicibanu in Cicidoju ali v čisto sveži zbirki pravljic, pesmic in ugank Svet je kakor ringaraja (Mladinska knjiga, 2015).

Režiserka Ajda Valcl (1981), diplomantka AGRFT, sodi v generacijo mlajših, vendar že uveljavljenih režiserjev, ki s svojim delom pomembno zaznamujejo slovenski gledališki prostor. Podpisala se je že pod deset gledaliških režij; med drugim je delala v SNG Drama Ljubljana (Samuel Beckett, Gledališka skica II/ Igra, Oscar Wilde/John von Düffel, Slika Doriana Graya, Vesna Hauschild, Inventura), SNG Nova Gorica (Simona Hamer/Ajda Valcl, Zajtrk, Tom Stoppard, Po Magrittu) in SLG Celje (M. Riml, Dokler naju seks ne loči).  Za predstavo v Lutkovnem gledališču LjubljanaEmil in detektivi je leta 2015 prejela nagradi za najboljšo predstavo festivala Zlata paličica in Pikinega festivala v Velenju, njen zadnji projekt Snoforpa je nastal v letošnji sezoni BiTeatra, projekta mladih gledaliških ustvarjalcev. Gugalnica za vse ni njena prva lutkovna režija, saj je v Lutkovnem gledališču Maribor režirala predstavi Ringaraja in Pedenjped. Za njo je več kot deset radijskih režij, dve sta bili uvrščeni tudi v tekmovalni program mednarodnega festivala Prix Nova.

Scenografka, kostumografka in oblikovalka lutk Jasna Vastl (1971) je diplomirala iz vizualnih komunikacij na ALU in magistrirala iz scenografije in kostumografije na AGRFT. Od leta 2010 na AGRFT predava predmet scenografija – prostori igre. Sodeluje z večino slovenskih gledališč, ustvarjala pa je tudi v tujini(v Srbiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem).  V LGL je sodelovala pri predstavah Erich Kastner, Emil in detektivi,Feri Lainšček, Mišek Miško in Belamiška, Astrid Lindgren, Bratec in Kljukec s strehe, Andreja Inkret, Joža. Med drugim je avtorica celostnih vizualnih podob (scenografije in kostuografije) v dramskih predstavah Milan Jesih, Grenki sadeži pravice, SNG Nova Gorica, David Gieselmann, Golobi, MGL Ljubljana, Tena Štivičić, Sedam dana u Zagrebu, Zagrebačko kazalište mladih,Dragica Potočnjak, Za naše mlade dame, MGL Ljubljana, J. Fosse, Punca na zofi, SLG Celje,  Milan Tomašik, Within/Znotraj, Plesni teater Ljubljana, ter dobitnica številnih nagrad. Deset predstav, v katerih je sodelovala, je prejelo nagrade za predstave v celoti ali likovne podobe v njih.

Vstopnina: 5.00 €

 

MGL - mala scena:

18:00 Prevare, komedija

Po motivih ene od zgodnejših renesančnih komedij Gl'ingannati (Prevarani ) je nastala majhna, a glasbeno in kostumsko razkošna komedija, v kateri je ves čas v ospredju "kako", torej način uprizarjanja. "Sekstet radoživih komedijantov in ubranih pevcev se pred občinstvom po zgledu commedie dell'arte virtuozno preoblači in hipoma značajsko preoblikuje kar v štirinajst komedijskih vlog." Zaplet zgodbe, katere pravir gre iskati v Plavtovi komediji Dvojčki, je precej preprost: izgubljeni dvojček Fabrizio se znajde v Modeni ravno v trenutku, ko njegova dvojčica Lelia, preoblečena v fanta in s tem na las podobna svojemu bratu, pobegne iz samostana, kamor jo je poslal oče, ki jo želi omožiti z bogatim vdovcem Gherardom. Lelia se kot paž zaposli pri meščanu Flamminiu in se vanj zaljubi, a on ljubi Gherardovo hčer Isabello, ta pa se ogreje za njegovega paža – Lelio. Iz tega sledi kup komičnih zapletov, za katere poleg zamenjav dvojčkov poskrbi tudi pisana paleta ostalih likov, od "preživetveno nabrite služinčadi do drugih značilnih predstavnikov tedanjega meščanstva, obrtništva, zaljubljenih študentov in celo predstavnice najstarejše obrti. Vse te like povezuje ozračje renesančne prebujenosti telesa in vsakršnega čutnega hedonizma, ki ves čas v protagonistih spodmika temelje načelom družbeno zapovedanega v smeri prvinsko naturnega in prizemljenega. Posledice neobvladljive premoči naravnega in prvinskega so 'prevare' kot zmagoslavje človekove polnokrvnosti, veselja do življenja in vsakršnega užitka, a tudi 'prevare' kot temelj odrske (rado)živosti in razposajenosti."
Posebna prevara je tudi gledališki list, za katerega sta avtorica komedije in urednica lista po zgledu Borgesa in Eca ustvarili nekaj zabavnih apokrifov.

 

Mestno gledališče ljubljansko - veliki oder ob 19:30: Dunsinane

David Greig, škotski dramatik mednarodnega slovesa, igro Dunsinane začenja tam, kjer se konča Shakespearov Macbeth: z angleškim zavzetjem škotskega gradu Dunsinane. Razlika je le v tem, da pri Greigu kraljica s škotskim imenom Gruach proti vsem pričakovanjem ni mrtva in nima niti najmanjšega namena, da bi se odrekla kroni, ampak skupaj z mladoletnim sinom Lulachom v gradu pričaka zavojevalce. To preseneti tudi vrhovnega angleškega vojskovodjo Siwarda, ki je prišel v deželo z dobrimi nameni, da bi pomagal vzpostaviti mir med sprtimi škotskimi klani in ustoličiti novega škotskega kralja Malcolma, sina umorjenega nekdanjega kralja Duncana. Skrivnostna in lepa Gruach je ponosna in pokončna vladarica, ki ves čas ohranja dostojanstvo, a ni zato nič manj spretna pri obračanju dogajanja v svoj prid. Gre za prefinjeno igro moči, v kateri so dovoljena vsa sredstva. Ko Siward spozna, da je bil izigran, se njegovi dobri nameni sprevržejo v zaslepljeno sovraštvo in željo po zmagi za vsako ceno. Vmešavanje vojakov iz tuje dežele ni obrodilo želenih sadov, ampak je povzročilo le še več nasilja, uničenje številnih vasi, smrti mnogih vojakov in navadnih ljudi ter vsesplošno opustošenje dežele.

 

Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj ob 20:00: Saška Rakef: Krhanje lepote, glasbeno-dramska predstava

Koprodukcija: Cona, Cankarjev dom, Celinka, AGRFT

Dramski tekst in režija: Saška Rakef
Dramaturgija in produkcija: Klavdija Zupan
Zvočna podoba: Alenja Pivko Kneževič, Simon Penšek
Scenografija in kostumografija: Irena Pivka
Oblikovanje svetlobe: Janko Oven
Igrata: Barbara Krajnc Avdić, Uroš Maček

Predstava ima zvočni opis dogajanja za slepe in slabovidne.

Ali ni neverjetno, kako malo egoistično bitje, ki mora biti vedno prvo sito, prvo suho, prvo ljubljeno, postane človek, ki se iskreno zanima za drugega?

Krhanje lepote je zgodba o razpadu skupnosti. Je zgodba o (navidezni) soodvisnosti boja za moč in preživetje. Je zgodba o manipuliranju. In o tisti "zavesti in odgovornosti", ki se rodi prepozno. In ne nazadnje, je razmislek o človeku. Človeku kot osnovnem gradniku skupnosti (in politike). Človeku kot kontradiktorni entiteti, ki jo na eni strani določajo egoizem, potreba po moči, po nadvladi in sočasno, potreba po pripadnosti, varnosti, sprejetosti, ljubezni.
Če o preživetju ne odloča zakon, temveč večja ali manjša moč akterjev – lahko v tem primeru boj za moč enačimo z bojem za preživetje ter upravičimo vse oblike prisile, vključno z vojno in uničenjem?
Zahvala Petri Tanko za epizodni tematski dramaturški dialog, red. prof. Tomažu Gubenšku za oblikovanje odrskega govora, izr. prof. mag. Tomiju Janežiču za režijski mentorski dialog, izr. prof. mag. Žanini Mirčevski za mentorski dialog pri dramskem pisanju in red. prof. Urošu Rojku za mentorski dialog pri ustvarjanju zvočne podobe.

Predstava je sofinancirana s sredstvi Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana.

Serija javnih diskusij v organizaciji zavoda Bunker, Maske, Vie Negative in Društva za sodobni ples Slovenije.

Zbor za publiko je serija javnih diskusij, na katerih se ustvarjalci skupaj z gledalci sodobnih scenskih umetnosti sprašujemo zakaj nas gledati. Zbor želi povezati ustvarjalce ljubljanske neodvisne scene v najelementarnejšem skupnem imenovalcu, ki konstituira smisel našega početja – to je gledalec. Na vsakem zboru bomo diskutirali o aktualnih uprizoritvah na ljubljanski neodvisni sceni in to z namenom, da formiramo prostor reflektirane diskusije in dialoga o tem, kar smo gledali, kako smo gledali in kaj smo videli. Vzpostaviti želimo odprt pretok izključno gledalskih izkušenj, mnenj, refleksij in pričakovanj. Pri tem ne gre za to, ali so te predstave vrhunske ali povprečne, ne gre za ocene in klasifikacije, ne gre za prezrte ali razvpite, gre za to, da odpremo prostor za razliko med tistim, kar smo gledali in kar smo videli – gre za našo gledalsko predstavo o predstavi.

Naše prepričanje je, da je Ljubljana izjemno bogato in nadpovprečno produktivno središče sodobnih scenskih praks. Kljub relativno velikemu številu skupin in posameznikov z izvirnimi in učinkovitimi ustvarjalnimi postopki, ki jih uspešno potrjujejo tudi na evropskih prizoriščih, pa ljubljanska neodvisna scena do danes svoje raznovrstne ustvarjalne prakse še ni uspela povezati in združiti na višji ustvarjalni potenci. Z zborom želimo sprožiti, vzpostaviti in vzdrževati povezave med raznorodnimi scenskimi praksami, ki gravitirajo v polje sodobne neodvisne scenske umetnosti, in reflektirano profilirati našo uprizoritveno prakso, z ambicijo, da bi enkra v prihodnosti mogoče postala prepoznavna kot "ljubljanska neodvisna scena".

Vstopnina: 8, 6 EUR

 

Galerija Instituta "Jožef Stefan"ob 18:00: Evgenija Jarc in Andrej Mivšek: Spomin vode

Evgenija Jarc in Andrej Mivšek z razstavo Spomin vode razmišljata o vodi kot izviru bivanja, kot o ključnem elementu, ki gradi svet. Voda je s človekom neločljivo povezana, je del njega. Umetnika se slikarsko zazirata v neokrnjeno, prvinsko naravo ali prikličeta nostalgične spomine na otroštvo, brezskrbno igro, poletje in počitnice na obali. Simboliko vode tako prepletata z osebnimi spomini, opazovanji in doživljanji.

Brez vstopnine

 

Kino Šiška ob 19:00: Lea Vučko in Hana Jesih: Dialog

ZINE VITRINE RAZSTAVA

Razstava Dialog avtoric Lee Vučko in Hane Jesih prinaša dnevniško elektronsko korespondenco in izmenjavo doživetih ilustracij dveh prijateljic, fizično povezano v obliko istoimenskega zina, s katerim sta zmagali na lanskoletnem ZINE VITRINE natečaju Poletje v organizaciji Kina Šiška.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature:

17:30 Druženje ob knjigah, literarni večer

Tokratno srečanje bo potekalo v znamenju zimzelene uspešnice Nicholasa Sparksa – Beležnica. Po knjigi o brezčasni ljubezni je posnet tudi film. Srečanje vodijo Ana Gašperič, Tinka Lapajne, Mateja Verdnik in Diana Žalik.

18:00 Haiku literarni večer

Predstavitev tridelne haiku zbirke avtorjev, ki več kot desetletje utrinke trenutkov vseh letnih časov prelivajo v besede z občutkom za preprosto. Poezijo bodo interpretirali Bojan Foršček, Joca Jamšek in Jurij Rustja, za glasbeno spremljavo pa bo poskrbela etno skupina Pot.

Brez vstopnine

 

Klub CD ob 19:00: Danilo Kiš

Literarni večer ob umetnikovem rojstnem dnevu

V sodelovanju s Srbskim kulturnim centrom Danilo Kiš

22. februarja je rojstni dan Danila Kiša, ki ga Srbski kulturni center Danilo Kiš v Ljubljani vsako leto pospremi s kulturnim dogodkom. V tem letu bosta znana srbska umetnika Branka Petrić, gledališka in filmska igralka, in Brane Cvejić, direktor Jugoslovanskega dramskega gledališča in igralec, brala dele Kiševe Enciklopedije mrtvih. Program bo dopolnil skladatelj Mileta Grujić, ki bo s svojo skupino izvedel nekaj songov iz glasbene drame Enciklopedija mrtvih Danila Kiša. Izbor tekstov iz slovenskega prevoda tega dela je naredila Svetlana Slapšak, glasbo pa Mileta Grujić. Prevod v slovenščino je zagotovljen.

Vstopnina: 5, 3 EUR

 

Knjižnica Jožeta Mazovca (bralnica) ob 19:00: Evald Flisar, pogovorni večer

Evald Flisar je eden najbolj mednarodno priznanih in prevajanih slovenskih pisateljev in dramatikov. Svetovljanski avtor kultnega Čarovnikovega vajenca, najbolj branega povojnega romana, je raziskovalec smisla življenja in iskren sogovornik. O svojem delu, ljubezni, blagoslovih poznega očetovstva, potovanjih in pomenu raziskovanja notranjega sveta se bo pogovarjal z Matejo Hano Hočevar. Pogovor sodi v sklop večerov, imenovanih Življenjska popotovanja.

Brez vstopnine

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka:

18:00 Večer SFA: Tridesetletnica filma

Poletje v školjki, Tugo Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1986, 35mm, 1.66, barvni, 88' 

Dvanajstletni Tomaž (David Sluga) preživlja z mamo v Piranu zadnje dni poletja. V igrah ob morju in še posebno v sporih med tolpami iz Portoroža in Pirana pozablja na nesporazume med starši, ki živijo ločeno. Oče (Dare Valič) se je namreč zaradi ambicij v službi preselil v Ljubljano. Tako postane Tomažev najboljši prijatelj računalnik Vedi, tu pa je tudi vrstnica Milena (Kaja Štiglic), v katero se Tomaž zagleda. Mladinska komedija o poletnih dogodivščinah.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

20:00 Klasiki

Nož v vodi (Nóz w wodzie), Roman Polanski, Poljska, 1962, 35mm, 1.37, čb, 94', svp

»To je po eni strani napeta drama: nesrečno poročen par vzame avtoštoparja na jadranje, potem pa se razvije napetost med njimi, saj mož neusmiljeno zasmehuje mladeniča. Po drugi strani pa je tudi politično aktualen film, ker napada novo 'rdečo buržoazijo', ki je živela v zahodnjaškem razkošju. /…/ Polanski se je odpovedal večini stilističnih novosti evropskega novega filma in se oprl na konvencionalno montažo in živahne posnetke z globinsko ostrino, ki držijo junake v napeti konfrontaciji.« Kristin Thompson & David Bordwell

 

Kinodvor:

18:45 Savlov sin (Saul fia), László Nemes, Madžarska, 2015, 35 mm / DCP, 107'

Odkritje canskega festivala, za mnoge "film leta", je pretresljiva pripoved o človeku, ki išče človečnost v okoliščinah, kjer je ni. Velika nagrada žirije v Cannesu.

21:00 Nemirna obala (A Bigger Splash), Luca Guadagnino, Italija / Francija, 2015, DCP, 125'

Čuten, z erotiko in rokenrolom prepojen psihološki triler o štirih ljudeh, ki na razbeljenem otoku sredi sredozemskega morja odprejo Pandorino skrinjico spominov, strasti in ljubosumja.

Mala dvorana:

19:15 Dom, Metod Pevec, Slovenija, 2015, DCP, 82'

Predfilm: Pola-Pola

V Portorožu nagrajeni dokumentarec Metoda Pevca skozi intimne izpovedi prebivalcev naslika grenko fresko hiše, ki nosi ime dom, čeprav tam ni nihče zares doma.

21:15 Volčja druščina (The Wolfpack), Crystal Moselle , ZDA, 2015, DCP, 89'

Neverjetna zgodba o šestih bratih, ki so odraščali zaprti v stanovanju sredi Manhattna in svet spoznavali izključno skozi film. Pretresljiv in duhovit dokumentarec, ki daje misliti. Velika nagrade žirije na festivalu Sundance.

 

Komuna:

18:00 V žarišču (Spotlight), biografska drama, 2016

20:30 Povratnik (The Revenant), Alejandro G. Inárritu, ZDA, biografska pustolovska drama