22. 12. 2014 – 16.30

Dej dej snih zej

kupn ga en mitr zej

Metelkova mesto:

 

Menza pri koritu ob 20:30: Mlade rime #93

Posebna, prednovoletna, razširjena različica!
Tokrat praktično že uro prej!!!
Ne pozabi, da ti ne bo žal.

20:30 Paraliterarna organizacija I.D.I.O.T. predstavlja novo številko: IDIOT 13

“Intimnost bojev ni v nobenem nasprotju z njihovo javnostjo in objektivno informacijsko vrednostjo.” - Jure Detela

Seznam nastopajočih znotraj IDIOT-a dobite v prihajajočih dneh.

21:30 Svoje pesmi predstavljajo:
Jurij Krajnc, Katarina Ana Rakušček, Aljaž Koprivnikar, Tisa Neža Herlec, Kaja Blazinšek, Nežka Struc

SODOM
Štab za obrambo dostojanstva pred mušnicami (Hrvaška)
Zlatko Mejsec, Žarko Jovanovski, Dino Škare, Vid Jeraj, Siniša Matasović

Seveda seznam še verjetno ni popolnoma popoln.

POEZIJA JE KUL!

Prost vstop.
 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: RASTA SANTA PARTY w. BRO (live) + Support: OHOROHO - Mate Brodar tokrat na tradicionalni 3. Rasta Santa DubLab prihaja ravno ob izzidu zadnjega singla iz svojega drugega albuma Smoods z naslovom” All I want”. Tokrat bomo priča koncertu štiri članske zasedbe in repertoarju pesmi iz obeh BRO-jevih albumov.

 

Glasba izven:

 

Unionska dvorana GH Union ob 20:00: Anja Bukovec z gosti (Andraž Hribar, PanArs)

Anja Bukovec, Andraž Hribar in PanArs: božično-novoletni koncert -

Anja Bukovec 22. decembra 2014 v Unionski dvorani v Ljubljani pripravlja 8. zaporedni božično-novoletni koncert z gosti.
Novoletni koncerti violinistke Anje Bukovec so vsebinsko in izvedbeno edinstveni, v kombinaciji sodelovanja z umetniki na prerezu med klasiko, teatrom, plesom in popom, pa vedno tudi butični in ekskluzivni. Z Anjo Bukovec so oder delili Janez Lotrič, Terrafolk, Rožmarinke, Jadranka Juras, Vasilij Meljnikov, Oto Pestner, Andres Valdes, Boris Cavazza in številni orkestri.
Anja Bukovec je slovenska violinistka, ki s številnimi mednarodnimi uspehi in odmevnimi nastopi tako doma kot v tujini upravičuje vlogo glasbene ambasadorke. Anja v svojemu stilu in načinu podajanja glasbe presega meje tradicionalnega ter zbližuje, združuje in osrečuje najrazličnejše generacije poslušalcev.
Letos se bodo Anji Bukovec na odru pridružili člani slovenskih orkestrov, glasbenih šol in univerz, vrhunski glasbeniki zasedbe klarinetov PanArs ter večkratni zmagovalec festivala Slovenska popevka, avtor številnih najbolj predvajanih radijskih uspešnic, šansonjer in romantik, Andraž Hribar.
Tango, šanson, etno in jazz Anje Bukovec, Andraža Hribarja in PanArs bodo letos krojili vstop v topel božično-novoletni čas. Pridružite se nam tudi vi.
 

Ex KMŠ s fleksibilnim imenom ob 20:00: Jazz ponedeljki

Lenart Krečič --saksofon
Tomaž Gajšt --trobenta
Blaž Jurjevčič --klaviature
Ratko Divjak --bobni
Vstopnine ni !

 

Teater, odrske deske, predstave,...:

 

SNG Opera in balet ob 18:00: Hrestač - božična zgodba

Hrestač – Božična zgodba madžarskega koreografa in režiserja Yourija Vámosa je "lesketajoče zasnežena, očarljiva, vesela in pričakovanja zbujajoča predstava", ki s svojo čarobnostjo tudi domačemu občinstvu vedno znova pričara decembrsko praznično vzdušje. Eno najlepših baletnih pravljic, ki jo je libretist Marius Petipa zasnoval po Dumasovi adaptaciji Hoffmannove pravljice Hrestač in mišji kralj, je režiser nadgradil z znano brezčasno Božično zgodbo Charlesa Dickensa. V ospredju je zagrenjen ljudomrzni skopuh, ki sovraži božič. Skozi sanje spozna krivice, ki jih je storil v življenju, se pokesa ter postane ljubeč in radodaren človek. Velika baletna uspešnica je uprizoritev z globokim sporočilom, da človeka lahko osrečita tudi prijaznost in sočutje do drugih ljudi. Čeprav je predstava, ki je prava paša za otroški domišljijski svet, na odru SNG Opera in balet Ljubljana od premierne sezone 2002/2003 doživela že skoraj 60 ponovitev, vedno znova do zadnjega kotička napolni dvorano, saj je kot nalašč tudi za vse tiste, ki radi uživajo v glasbi Petra Iljiča Čajkovskega in v baletnih virtuoznostih.
V predstavi, ki bo ponovno zaživela na odru ljubljanske Opere, bodo nastopili baletni solisti in baletni zbor SNG Opera in balet Ljubljana, učenci Konservatorija za balet Ljubljana ter ženski operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Scena in kostumi v adaptaciji Gledališkega ateljeja SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Drama Ljubljana prihajajo iz Spodnjesaškega državnega gledališča Hannover GmbH.

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Veliki Gatsby

Roman Veliki Gatsby velja za najboljše delo ameriškega pisatelja Francisa Scotta Fitzgeralda.

Gre za sugestivno zgodbo o nesojeni ljubezni na ozadju prikaza ameriške družbe v vročičnih dvajsetih letih 20. stoletja, ki so po gospodarskem razcvetu prinesla boleč propad velikega ameriškega sna. Zgodba romana na eni strani prikazuje blišč bogataške elite, na drugi pa njeno nasprotje. Ogromno neskladje je leta 1929 pripeljalo do borznega zloma in hude recesije, a ta čas v zgodbi ni več zajet.
Naslovni junak romana je ambiciozni Jay Gatsby, ki sovraži revščino. Pozna jo iz lastne mladosti v Severni Dakoti, saj mu je onemogočila študij na univerzi. Iz strahu, da ga ne bi zapustila, se je kot mlad častnik pred prvo svetovno vojno predstavil svoji izvoljenki Daisy kot potomec bogate družine. Kljub temu si je v času, ko je moral na fronto, našla drugega, resničnega bogataša, in se poročila. Po vrnitvi z bojišča je Gatsby odločen storiti vse, da bi se Daisy vrnila k njemu. Izkoristi priložnosti, ki mu jih nudi prohibicija, obogati z nelegalnimi posli, si postavi razkošno palačo in prireja razsipne zabave. Še preden se sploh pojavi na prizorišču, je mit. O njem krožijo govorice, a nihče ne ve nič določnega.

mala scena ob 20:00: Prevare

Po motivih ene od zgodnejših renesančnih komedij Gl'ingannati (Prevarani ) je nastala majhna, a glasbeno in kostumsko razkošna komedija, v kateri je ves čas v ospredju "kako", torej način uprizarjanja. "Sekstet radoživih komedijantov in ubranih pevcev se pred občinstvom po zgledu commedie dell'arte virtuozno preoblači in hipoma značajsko preoblikuje kar v štirinajst komedijskih vlog." Zaplet zgodbe, katere pravir gre iskati v Plavtovi komediji Dvojčki, je precej preprost: izgubljeni dvojček Fabrizio se znajde v Modeni ravno v trenutku, ko njegova dvojčica Lelia, preoblečena v fanta in s tem na las podobna svojemu bratu, pobegne iz samostana, kamor jo je poslal oče, ki jo želi omožiti z bogatim vdovcem Gherardom. Lelia se kot paž zaposli pri meščanu Flamminiu in se vanj zaljubi, a on ljubi Gherardovo hčer Isabello, ta pa se ogreje za njegovega paža – Lelio. Iz tega sledi kup komičnih zapletov, za katere poleg zamenjav dvojčkov poskrbi tudi pisana paleta ostalih likov, od "preživetveno nabrite služinčadi do drugih značilnih predstavnikov tedanjega meščanstva, obrtništva, zaljubljenih študentov in celo predstavnice najstarejše obrti. Vse te like povezuje ozračje renesančne prebujenosti telesa in vsakršnega čutnega hedonizma, ki ves čas v protagonistih spodmika temelje načelom družbeno zapovedanega v smeri prvinsko naturnega in prizemljenega. Posledice neobvladljive premoči naravnega in prvinskega so 'prevare' kot zmagoslavje človekove polnokrvnosti, veselja do življenja in vsakršnega užitka, a tudi 'prevare' kot temelj odrske (rado)živosti in razposajenosti."
Posebna prevara je tudi gledališki list, za katerega sta avtorica komedije in urednica lista po zgledu Borgesa in Eca ustvarili nekaj zabavnih apokrifov.

 

Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj ob 20:00: Ivana Sajko: Evropa

Monolog za Mati Korajžo in njene otroke

Produkcija: Imaginarni, CD
Prevod: Iva Babić, Maja Cerar
Režija: Primož Ekart
Dramaturgija: Simona Hamer
Lektura: Maja Cerar
Kostumografija: Belinda Radulović
Scenografija: Damir Leventić
Avtor glasbe: Davor Herceg
Igrajo: Barbara Cerar, Sara Gorše, Lena Hribar, Žan Perko, Filip Samobor, Nik Škrlec

"Nehajmo se bojevati in začnimo kupovati."

Predstava Evropa temelji na raziskovanju teme upora skozi politični, družbeni in individualni vidik. Zdi se, da upor – tako značilen za človeštvo – v današnji stvarnosti demokratičnih sistemov in poplavi informacij izgublja svoj daljnosežni prevratniški naboj in postaja le še ena izmed blagovnih znamk na policah kapitalizma. Razmišljanja o odgovornosti in moči (evropskega) človeka so avtorsko ekipo pripeljala do besedila Evropa, ki zavzame v uprizoritvi osrednjo vlogo. Ostra in provokativna pisava Ivane Sajko se v predstavi spaja s prvinami epskega gledališča in kabareja ter razgalja tako Evropsko unijo kot nas, njene pokorne državljane.

 

SiTi TEATER BTC ob 20:00: Radio GaGa

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Pogovorni večer: Srečanje s Pogledi: Na pogovornem večeru se bodo ustvarjalci Pogledov soočali z odprtimi vprašanji glede kulturne politike, izpostavili nove poti prihajajočega leta in odgovarjali na vprašanja ter pobude svojih bralcev oziroma širše zainteresirane javnosti.

 

Bežeče sličice:

 

Kinoteka: Večer SFA: Predlog za digitalizacijo

18:00 Dolina miru, France Štiglic, Slovenija, 1956, 35mm, 1.37, čb, 88'

Po ameriškem bombardiranju nekega slovenskega mesta med drugo svetovno vojno deček Marko in deklica Lotti, ki je nemškega rodu, ostaneta brez staršev. V sirotišnici začne mala Lotti pripovedovati Marku o neki dolini, za katero je slišala od babice, "dolini miru", opis te doline pa dečka spomni na kmetijo njegovega strica. Skleneta poiskati to dolino in zbežita iz sirotišnice. Zunaj mesta, na deželi, ju odkrijejo nemški vojaki, oficir ukaže, naj otroka ujamejo, medtem pa nemško kolono napadeta ameriški letali, iz katerih izskočita padalca. Eden od njiju, Jim (John Kitzmiller), najprej ustreli nemška vojaka, ki iščeta otroka, zasliši jok in najde otroka sredi deroče vode. Jim sklene pospremiti otroka v njuno "dolino miru". Poetična vojna drama.

20:00 Ne čakaj na maj, František Čap, Slovenija, 1957, 35mm, 1.37, čb, 108'

Maturanti iz Vesne so zdaj že študenti. Med zimskimi počitnicami se odpravljajo v gorski hotel in študentke skrbi, ali bo dovolj fantov. Njihova učiteljica telovadbe zato predlaga Štrbajsu, ki vodi pilotsko šolo, da pošlje svoje fante na vajo reševalne enote. Dekleta v hotelu navdušeno pozdravljajo fante, ki "padajo" z neba. Nadaljevanje filmske komedije Vesna.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

 

Kinodvor:

17:30 Zimsko spanje (Kış Uykusu), Nuri Bilge Ceylan, Turčija / Francija / Nemčija, 2014, DCP, 196'

Za subtilno čehovsko značajsko študijo, postavljeno v slikovito kapadoško pokrajino, je velikan sodobnega avtorskega filma Nuri Bilge Ceylan prejel zlato palmo na festivalu v Cannesu.

21:00 Oblaki nad Sils Mario (Sils Maria), Olivier Assayas, Francija / Nemčija / Švica, 2014, DCP, 125'

Meditacija o času in o tem, kako se spopadamo z njegovim minevanjem. Preplet resničnosti in fikcije, v katerem se soočijo ikona evropskega avtorskega filma Juliette Binoche ter hollywoodski zvezdnici Kristen Stewart in Chloë Grace Moretz.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi