__________GLASBA

Zavod Sploh, ob 20.00
Neposlušno - spletni prenos iz Stare mestne elektrarne
Neposlušno ustvarja pogoje za prakticiranje improvizacije in za razvoj improvizacijskega potenciala. Improvizirano glasbo je treba izvajati redno. Na festivalih, koncertih, v zasebnosti, v skupinah, solistično in še posebej v novih situacijah, ko so glasbene izkušnje in pričakovanja na preizkušnji.
Neposlušno je prostor izmenjav, kjer se na koncertih, delavnicah, predavanjih in v drugih formah križajo raznovrstne mejne glasbene prakse. Umetniško ga vodi Tomaž Grom.

ob 20h
Ana Kravanja - violina
Rok Zalokar - klavir
Zlatko Kaučič - bobni, tolkala
Andrej Kobal - GranuRise

ob 21h
Ida Hiršenfelder (beepblip) - sinteza zvoka
Boštjan Simon - saksofon
Drago Ivanuša - klavir
Vid Drašler – bobni

ob 22h
Andrej Fon - sax
Blaž Božič - vzorčenje
Jošt Drašler - kontrabas
Bojan Krhlanko - bobni, efekti
povezava na youtube kanal Zavoda Sploh, kjer poiščete prenos https://www.youtube.com/channel/UCjx-sbH7OeJTLoUB46Wr-KQ

Center mladih Koper, ob 20.00
Medpogled 4: pogovor z Manuelom Brajnikom
Pogovarjali se bodo o njegovih bandih (Spiral Mind, MeduzaleM), o trenutni situaciji ter kaj se pripravlja.

_________GLEDALIŠČE

Cankarjev dom, ob 20.00
Jaša Koceli: Preblizu
Preblizu je gledališka predstava o milenijskem paru, ženski in moškem, ki se skupaj prebijata skozi pasti večletne partnerske zveze. Sta pred prelomnimi življenjskimi odločitvami, kako živeti sama s sabo in skupaj. Doživljata eksistencialno krizo lastne in skupnostne identitete. Besedilo je napisal režiser in dramatik Jaša Koceli. V njem sveže in neposredno razvija temo odnosa in prepletenosti v paru. Domen Valič in Lea Mihevc v vlogi Eve in Iana na tehtnico dasta odnos, ki ni popoln, a je vseeno lep. Predstava Preblizu v koprodukciji Cankarjevega doma in zavoda Paviljon je vračanje h koreninam gledališkega konflikta – v napet, eksploziven odnos para.
Sporočilo predstave Preblizu je, da se splača več svobode in strpnosti, pa tudi več odkritosti in konfliktnosti v medsebojnih odnosih, saj lahko tako rastemo skupaj in navdihujemo eden drugega. Ne splača se kar naprej preklapljati med odnosi kot med medijskimi napravami in vsebinami, kadar postanejo dolgočasni ali zahtevni. Čeprav trenutne razmere omejujejo gibanje in življenje, si lahko v lastnem kokonu vedno izborimo več svobode in lepote.
Vstopnice: 8 € https://vstopnice.cd-cc.si/si/jasa-koceli-preblizu/vstopnice-214801.html

SNG Drama, ob 19.30
Spominski večer, posvečen Danilu Benedičiču
Izjemna umetniška dediščina in prijazna, čuteča osebnost nedavno preminulega igralca Danila Benedičiča ostajata večno dragocen navdih in ponos gledališke družine SNG Drama Ljubljana. V sredo, 31. marca, se bo Drama poklonila velikemu umetniku in dolgoletnemu članu njenega igralskega ansambla s premiero spominskega filma, ki je nastal v sodelovanju z igralci Jurijem Součkom, Borisom Cavazzo, Marijano Brecelj, Kristijanom Muckom, Zvonetom Hribarjem, Sašo Pavček in Igorjem Samoborjem. Premiera filma, posvečenega vrhunskemu gledališkemu in filmskemu igralcu, ki je pomembno zaznamoval naše kulturno življenje, se bo začela ob 19.30 na YouTube kanalu SNG Drama Ljubljana. 
Danilo Benedičič je bil skoraj štiri desetletja član igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana in v njem oblikoval večino svojih odrskih mojstrovin. Sodelovanje z Dramo in drugimi slovenskimi gledališči pa je nadaljeval tudi po upokojitvi. V petih desetletjih predajanja odrski umetnosti je odigral skoraj 150 gledaliških vlog in prejel zanje številne nagrade, med drugimi akademijsko Prešernovo nagrado (1956), nagrado Sklada Staneta Severja (1974), Borštnikovo nagrado za igro (1976), nagrado Prešernovega sklada za vloge v SNG Drama Ljubljana (1980), Župančičevo nagrado (1985) ter Borštnikov prstan (1989) in Župančičevo nagrado za življenjsko delo (1997).
https://youtu.be/MQc8d_zEwCc

SNG Drama, ob 20.00
Poklon Danilu Benedičiču se bo ob 20.00 nadaljeval s spominsko projekcijo arhivskega posnetka uprizoritve Prva klasa dramatika Alda Nicolaja v režiji Jožeta Babiča iz sezone 1991/92. V njej igrajo Jurij Souček, Danilo Benedičič in Iva Zupančič.
Igra Prva klasa je bila v Mali drami premierno uprizorjena 28. septembra 1991. Arhivski posnetek, ki traja 80 minut, si bo mogoče v okviru platforme Drama od doma na YouTube kanalu SNG Drama Ljubljana ogledati le v času njegovega predvajanja
https://youtu.be/WqmA16K0QP4
 

___________LITERATURA

Knjižnica Bežigrad, ob 18.30
Knjižna doživetja – Jevgenij Vodolazkin: Laurus
Mladi zdravilec, prežet s krivdo zaradi smrti ljubljene, se poda na dolgo romanje skozi čas in prostor srednjeveške Evrope.
Laurus, izjemno bogat roman pisatelja Jevgenija Vodolazkina, je samosvoja pripoved o brezčasnih temah; ljubezni, izgubi, žrtvovanju in odrešitvi.
Pogovor vodi Nadja Ebner.
Delo smo izbrali iz seznama Mesto bere.
Vabljeni na povezavi: https://zoom.us/j/99996951797
 

_______RAZSTAVE

Fotogalerija Stolp, Maribor ob 16.00
Alkimisti
Skupinska razstava Alkimisti je poklon koreninam fotografije. Osredotoča se na analogno fotografijo in obsega cianotipije, stereograme, fotografije s camero obscuro, polaroide, tehniko mokre kolodijske plošče in še številne druge načine analognega fotografiranja, obdelave in tiska. Fotografi z različnimi pristopi k oblikovanju in izvedbi motivov, nudijo razumevanje vseh možnosti, ki jih omogoča analogna fotografija pri upodobitvi tako klasičnih motivov kot so tihožitje in portret, kot tudi konceptualnih podob razporejenih v pripovedni tok serije. Miselnost avtorjev se zliva v enotno prepričanje, da je delo s fotografijo, ki od ustvarjalca zahteva fizični stik z materialom, poglobljen psihološki proces, ki daje fotografiji večjo vizualno in  umetniško vrednost. Utemeljitev fotografije kot umetniške prakse je bila tema mnogih trenj že od njenega izuma v začetku 19 stoletja. Trenja so delno zamrla šele po Stieglitzevemu razstavljanju fotografij ob drugih klasičnih delih umetnosti. Leta 1940 je bila fotografija uradno priznana kot umetniška praksa. Po izumu digitalne fotografije, je bila fotografija kot umetnost znova pod vprašajem in vedno več fotografov se je odločilo za vračanje h klasičnim fotografskim postopkom. Delo s kemikalijami v temnici lahko postavimo ob bok kiparjem in slikarjem, ki so izpod lastnih rok oblikovali umetniška dela, prav tako pa dobimo asociacijo na alkimiste, ki so prek kemičnih postopkov razvijali unikatno filozofijo in iskali nesmrtnost. Tokrat bo nesmrtnost zapisana s pomočjo svetlobe in pripovedovala skozi večnost fotografskih podob. 
Sodelujoči fotografi:  Andrej (Andrea) Furlan, Andrej Perko, Borut Peterlin, Branimir Ritonja, Ernő Sebastian, Gregor Salobir, Iztok Šumak, Marko Vogrič, Matej Sitar, Slavica Isovska, Tomaž Strmčnik, Uroš Podovšovnik, Stojan Kerbler, Tihimir Pinter in Boris Gaberščik.
Spletna otvoritev -> https://www.facebook.com/fotogalerijastolp/posts/3792757550792410
Za ogled razstave pa hitro v avto ali na danes še obratujoč javni prevoz!
 

________PREDAVANJE

Mestna knjižnica Kranj & Znanost na cesti, ob 19.00
Znanost na cesti: Kaj o ljubezni ve nevroznanost
Ljubezen je eno najglobljih človeških čustev. Spremlja nas od otroštva do pozne starosti, od antike do modernih časov. Ljubezen najdemo v najstarejših ohranjenih zapisih, v Bibliji, v besedilih srednjeveških pisarjev, in seveda v sodobnih knjigah in filmih. Skozi tisočletja ni izgubila skrivnosti, šarma, privlačnosti in norosti niti v tej digitalni dobi, ko smo preplavljeni z informacijami. A kaj je ljubezen? Od kod izvira to čustvo? Smo ljudje edina živa bitja, ki občutijo ljubezen? Lahko ljubezen razložimo z nekaterimi kemičnimi reakcijami v naših možganih? Je ljubezen le trik narave, ali nekakšno višje čustvo?
Danes vemo veliko več kot kdaj koli prej o tem, kaj se dogaja v možganih, ko smo noro zaljubljeni. Razumemo, zakaj naša srca utripajo hitreje, ko vidimo osebo, ki jo imamo radi. Vemo, zakaj se potimo, ko smo v bližini ljubljene osebe, in zakaj se počutimo zaskrbljeno, ko je naša ljubljena oseba ločena od nas. Nekoliko razumemo, kako se v možganih oblikujejo občutki navezanosti. Knjiga, ki je ravnokar izšla pri založbi Springer Nature z naslovom Soul mate biology; science of attachment of love, bralca vodi skozi zapleten labirint genov, beljakovin in možganskih celic, ki sodelujejo v občutkih ljubezni, navezanosti, naklonjenosti, pa tudi pri urejanju spolnega razmnoževanja.
Dr. Gregor Majdič je redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in redni profesor za fiziologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Njegov osrednje znanstveno zanimanje je, kako geni in hormoni vplivajo na razvoj in delovanje možganov, predvsem na to, kako je delovanje možganov povezano z vedenjem. Proučuje tudi uporabo odraslih matičnih celic za zdravljenje živali in je soustanovitelj zagonskega podjetja Animacel, ki v več evropskih državah že ponuja zdravljenje domačih živali z matičnimi celicami.
https://youtu.be/toDR6dIlITo