Metelkova:

 

Klub Gromka ob 18:00: DOKUBAZAAR2015: Neodvisni ljubljanski festival dokumentarnega filma

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab - S svojo selekcijo nas bo odpeljal Ras Levi, rastafarijanec, ki se je našel v reggae glasbi v poznih 80’, po tem, čeprav se morda sliši klišejsko, ko si je ogledal video kaseto kralja reggaea Bob Marleya. Od takrat naprej zbira in vrti roots reggae glasbo (ter je obenem privrženec vseh zvrsti jamajške glasbe) in tako širi jezik ljubezni, spoštovanja in enotnosti.

 

Glasba:

 

Mestni muzej ob 20:00: Christine Thaler

Christina Thaler – sopran,

Eva Dolinšek - čembalo, viš. str. sod.

Ivan Vombergar- klavir,gosti:

Moški pevski zbor,

Kristina Martinc- kljunasta flavta

MAGISTRSKI KONCERT
Christina Thaler, sopran
Mentorica doc. Barbara Jernejčič Fürst,mag.art.
Eva Dolinšek, čembalo
viš. str. sod. Ivan Vombergar, klavir
Gosti:
Moški pevski zbor
Kristina Martinc, kljunasta flavta
PROGRAM:
Georg Phillip Telemann (1681 – 1767) iz Harmonischer Gottes-Dienst; Lauter Wonne, lauter Freude,(arija iz kantate za 4. nedeljo v adventu, TVW 1:1040)
Henry Purcell (1659-1695) The Blessed Virgin’s Expostulation (Nahum Tate)
Barbara Strozzi (1619-1677) Lamento (Lagrime mie, a che vi trattenete), Diporti di Euterpe, Op. 7,(Pietro Dolfino)
Claudio Monteverdi (1567-1643) Lamento della Ninfa, SV 163 (Ottavio Rinucci)
Georg Friderich Händel (1685–1759) Amor e qual vento,arija Dorinde (Orlando)
Wolfgang Amadeus Mozart (1756-1791) Se il padre perdei,arija Ilie iz opere Idomeneo
Robert Schumann(1810-1856) Frauenliebe und –leben,op.42 (A.v.Chamisso)
I. Seit ich ihn gesehen
II. Er der Herrlichste von allen
III. Ich kann’s nicht fassen, nicht glauben
IV. Du Ring an meinem Finger
V. Helft mir, ihr Schwestern
VI. Süβer Freund, du blickest
VII. An meinem Herzen, an meiner Brust
VIII. Nun hast du mir den ersten Schmerz getan

 

Klub Zoo ob 20:00: Jazz ponedeljek

Goran Rukavina - bas
Gregor Fticar - klaviature
Ratko Divvjak bobni

 

Trainstation Squat na železniški postaji v Kranju ob 20:00: Koncert Divinity Roxx (Amerika)

Divinity Roxx je ameriška umetnica, skladateljica in glasbenica. Njen raznolik glasbeni opus vključuje elemente r'n'b-ja, hip hopa, funka, soula in rocka.

Divinity Roxx je morda najbolj znana kot basistka spremljevalne zasedbe pop ikone Beyoncé Knowles, saj je z njo sodelovala 5 let in jo je v tem času videlo več kot 10 milijonov ljudi po celem svetu. Ob Beyoncé se pojavlja kar na treh DVD izdajah ("The Beyoncé Experience Live", "I Am... Sasha Fierce" in "I Am... Yours") in dveh videospotih ("Irreplaceable" in "Green Light"). Med drugim je sodelovala tudi z legendarnim basistom Victorjem Wootenom, enim od najbolj plodovitih basistov modernega časa, ter izvajalci kot so naprimer Will.I.Am, Patti Labelle, Kelly Rowland, Ledisi in Polow Da Don.
S svojo lastno skupino Divinity Roxx očara z neverjetno energijo in fantastično predstavo, ko nastopa kar v dvojni vlogi, kot pevka in basistka obenem. Njen čudovit soulovski glas in popolni aranžmaji nas večkrat pripeljejo do tega, da vmes pozabimo poslušati tudi njene izrazite podvige in trike na bas kitari. Na njenem albumu "Roxx Boxx Experience", ki je izšel leta 2012, pa sodelujeta tudi funk legenda Bootsy Collins in z Grammy-jem nagrajeni Killa Mike.
Perfekcija in strast v izvedbi vrhunske glasbene izvajalke svetovnega formata!
 

Teater, odrske deske, gledališče, uprizoritvene umetnosti in drugo:

 

SMG:

19:00 Wolfram Lotz: Norčevanje teme; režija: Tin Grabnar

Norčevanje teme je radijska igra, ki dopušča možnost odrske uprizoritve. Navdihnila jo je kultna klasika Apokalipsa zdaj Francisa Forda Coppole. Dvema vojakoma je ukazano podati se v globine fiktivnega afganistanskega deževnega gozda, poiskati in likvidirati ponorelega oficirja. Na svojem norem potovanju v središče teme srečujeta čudaške ljudi s še bolj čudaškimi zgodbami. Z ladjo, na kateri potujeta, prodirata v nenavaden svet izkoriščanja, vojnih grozot, zlorab in rušilne želje po moči. Srhljiva odtujenost in vse bolj bizarni dogodki, ki prežijo nanju v deževnem gozdu, so nam paradoksalno blizu, saj je temačno osrčje pragozda pravzaprav svet, ki ga živimo. V besedilu prek mrzlične norosti dveh popotnikov spremljamo neulovljivo iskanje smisla v svetu, v katerem je človek pozabil na sočloveka.
Igrajo: Nika Rozman, Daša Doberšek, Klara Kastelec, Stane Tomazin, Željko Hrs, Ivan Peternelj, Robert Prebil

20:00 Janša/Narat/Preda/Tomažin: Zraka!

Vsaka predstava se na nek način ukvarja z vprašanjem, kako biti skupaj. Gledališče je v osnovi situacija, katere osnovni namen je ustvariti začasno skupnost. Ne glede na to, za kakšno gledališče gre, se gledalec vedno znajde v določeni skupnosti. Še bolj izrazita je ta situacija na koncertih popularne glasbe, kjer je refren pravzaprav klic po petju, kjer vokalist umolkne in prepusti množici, da zapoje v en glas.
V času krize reprezentacije je biti skupaj postalo eno temeljnih vprašanj sodobne družbe, ki vedno bolj funkcionira skozi začasne, fragmentirane, mobilne, fluidne vezi ...
Za skupino ali skupnost rečemo, da je harmonična, ko njeni člani "dihajo kot eden". Toda kako bi dejansko delovala skupnost, ki bi dobesedno dihala kot eno? Ko se znajdemo v družbi človeka, katerega dihanje je dovolj glasno ali opazno, hitro ugotovimo, da je meja naše zasebnosti prekoračena in da se ne moremo upreti vplivu drugega na nas. Naše dihanje je postavljeno pred vprašanje: "Dihati kot eden" ali dihati po svoje? Osnovna dilema posameznika v neoliberalni družbi je, kako v pogojih, v katerih je vsak vsakemu tekmec, ohraniti vsaj minimalne družbene vezi.
Zraka! ponuja le tisto, brez česar nič od tega ne bi moglo biti. Zraka! je oda tistemu, kar nam je še edino skupno – zrak. Dokler ga še imamo!

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana, Ljubljana ob 19:30: Homer: Iliada

Zadnjič v tej sezoni

Krstna uprizoritev dramatizacije

Prevajalec: Anton Sovrè
Režiser: Jernej Lorenci
Avtorji priredbe: Jernej Lorenci, Matic Starina, Eva Mahkovic
Dramaturga: Eva Mahkovic, Matic Starina
Lektorica: Tatjana Stanič
Scenograf: Branko Hojnik
Kostumografinja: Belinda Radulović
Skladatelj: Branko Rožman
Koreograf: Gregor Luštek
Oblikovalec luči: Pascal Mérat
Asistent režiserja: Gregor Luštek
Asistentka scenografa: Eva Brvar Ravnikar
Asistentka skladatelja: Zvezdana Novaković

Igrajo:
Ahil: Jure Henigman
Tetida: Nina Ivanišin
Paris: Aljaž Jovanović
Hefajst: Gregor Luštek
Hektor: Marko Mandić
Brizejda: Zvezdana Novaković
Hera: Jette Ostan Vejrup
Helena: Tina Potočnik
Zevs: Matej Puc
Patroklos: Blaž Setnikar
Priam: Janez Škof
Agamemnon: Jernej Šugman

Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, MGL Mestno gledališče ljubljansko in Cankarjev dom

Režiser Jernej Lorenci o uprizoritvi: "Iliada je pratemelj in izvor Evrope. Je njen začetek. Njeno prvo seme, njeno prapočelo, njen nizki štart in visoki cilj. Iliada je prvi ep Evrope, je praroman, praopera, praspektakel, prvi MTV.

A Iliada je del vseh nas. Vsi poznamo Zevsa in Hero, vsi Ateno in Aresa, vsi lepo Heleno in Parisa. Zakaj torej je Iliada tako globoko vtkana v civilizacijo Evrope? Odkod fascinacija sodobnega človeka nad prastaro zgodbo, odkod čudenje nad navidez že zdavnaj izumrlim junaškim, heroično ljubezenskim, velikopotezno usodnim?

In kako je mogoče, da je to veliko, skoraj božansko literarno delo, postalo kanon, dogma, skoraj zakon, in vzor vsega nasledniškega, ko pa je vsebina Iliade ena sama medčloveška klavnica?

In kje so današnji junaki, ki bi jih bilo mogoče primerjati s tistimi starimi? A se ni svet pomanjšal do te mere, da potrebuje preprostega, nevelikopoteznega človeka, ki ne dela zgodovine, temveč zgolj življenje? Začasno, skromno, vsakdanje življenje?

A Iliada je del vseh nas.

In, a je sploh mogoče, da bi se skupnost, ki ji rečemo država, ne utemeljevala v krvi? Da bi ne bili na račun drugega? Da bi – jaz, Jernej – ne živel na račun drugega? A ni vsaka oblika kolektivizacije nevarna?

In spet: nikdar nisem sam, ne v gledališču, ne v življenju.

Brez dvoma: Iliada je del vseh nas."

 

Križanke ob 20:00: Faust

Avtorska interpretacija velike klasične dramske pesnitve

Režiser Tomaž Pandur se ponovno sooča z enim največjih evropskih mitov. Čeprav Faustova zgodba temelji na srednjeveški legendi o človeku, ki je prodal dušo hudiču, pravzaprav govori o občutkih odtujenosti sodobnega človeka in o njegovi potrebi po razumevanju sebe in sveta v širšem kontekstu univerzuma.
Pandur z alkemičnim procesom preobraža Faustovo legendo v intelektualno in emocionalno atmosfero našega časa in konstruira svojo lastno poezijo in resnico. Ob večnem boju proti vseprisotnemu zlu poudari neskončno hrepenenje po vsem, kar nam je nedostopno ali nedosegljivo: po družini, ljubezni, mladosti, lepoti.
Vstop v območje magije, v pokrajine kozmičnih sfer, Faustu za trenutek omogoči doživetje in dopolnitev, ljubezen, oblast in moč, a s krvjo podpisana pogodba z Mefistom, ali s samim seboj, ga na koncu vrne v njegovo samoto, starost in minljivost življenja.

Režiser Tomaž Pandur se ponovno sooča z enim največjih evropskih mitov. Čeprav Faustova zgodba temelji na srednjeveški legendi o človeku, ki je prodal dušo hudiču, pravzaprav govori o občutkih odtujenosti sodobnega človeka in o njegovi potrebi po razumevanju sebe in sveta v širšem kontekstu univerzuma.
Pandur z alkemičnim procesom preobraža Faustovo legendo v intelektualno in emocionalno atmosfero našega časa in konstruira svojo lastno poezijo in resnico. Ob večnem boju proti vseprisotnemu zlu poudari neskončno hrepenenje po vsem, kar nam je nedostopno ali nedosegljivo: po družini, ljubezni, mladosti, lepoti.
Vstop v območje magije, v pokrajine kozmičnih sfer, Faustu za trenutek omogoči doživetje in dopolnitev, ljubezen, oblast in moč, a s krvjo podpisana pogodba z Mefistom, ali s samim seboj, ga na koncu vrne v njegovo samoto, starost in minljivost življenja.

 

Kino Šiška ob 20:00: Maja Smrekar: Minerva Crepusculi

Zvočna postavitev Minerva crepusculi bo predvajala v naravi zajete skovike sove Kozače. (do 1. 7. 2016)

Zvočna postavitev Minerva crepusculi bo predvajala v naravi zajete skovike sove Kozače. Projekt je zasnovan kot parafraza kontrasta organizma iz divjine, ki kljub propadanju ekosistemov še vedno deluje po notranji molekularni uri. Ta narekuje njegov preživetveni ciklus, medtem ko zeitgeist človeka vpenja v vse večjo biološko linearnost. Lateralnost človekovega časa se je namreč naselila v območju digitalnega, breztelesnega, brezčasnega, medmrežnega.

KOŽ ob 18:00: Palestina: življenje na Zahodnem bregu – Martin Tomažin, predavanje

Na predavanju boste izvedeli, kakšno je življenje na Zahodnem bregu, kjer Palestincem zaradi naselitve judovskih naseljencev rušijo domove, kjer ob omejeni samoupravi ne morejo dovolj razvijati gospodarstva, kjer je vsak četrti prebivalec begunec, ki živi v slabih pogojih, ...
Kjer zaradi omejitev gibanja ne morejo obiskovati svojih sorodnikov in svetišč in kako različna je palestinska družba. Martin Tomažin je novinar, ki je Palestino obiskal lani s skupino evropskih novinarjev in tako dobil drugačen vpogled od običajnih turistov, saj so se srečali tudi s palestinskimi pogajalci.

 

Trubarjeva hiša literature:

18:00 okrogla miza: Mladi in poezija – Jakob Barbom, Dejan Koban, Marjetka Krapež in Lara Ružič Povirk

20:30 festival dokumentarnega filma: Dokubazaar 2015

 

22. Ex Ponto, mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti:

Skladovnica, Beethovnova, ob 18:00: PLES Z MARIJO, dokumentarni film;

Režija: Ivan Gergolet; Produkcija: Transmedia (Gorica, IT), Imaginada Films (Buenos Aires, AR), Staragara (Ljubljana, SI)
Danes 90-letna Argentinka Maria Fux v svojem studiu v Buenos Airesu sprejema učence z vsega sveta. Uči, da ni melodija tista, ki nas sili h gibanju, temveč notranji ritmi, kot sta srčni utrip in dihanje. »Ples je srečanje človeka s človekom,« pravi.

V studio so začeli prihajati najrazličnejši ljudje. Plesalci, igralci, intelektualci, prav tako tudi gluhi in slepi ljudje in ljudje s fizičnimi in psihičnimi omejitvami. Maria je vedno sprejemala vse, brez izjeme, da bi pokazala, da lahko vse vključuje v isto skupino. Pri devetdesetih letih Marija bojuje svojo poslednjo bitko – bitko z omejitvami lastnega telesa.

»Maria Fux se ne loteva nemogočih revolucij, ampak prinaša zavedanje, ki spreminja posameznika: prav to transformacijo, to ponovno rojstvo režiser spremlja in raziskuje z diskretnostjo in empatijo.« (Mariella Cruciani za CineCriticaWeb)

Film Ples z Marijo je na lanskem, 71. Beneškem filmskem festivalu, prejel nagrado Civitas Vitae.

Trajanje: 75 min

Plesni teater Ljubljana ob 20:00: PRAZNINA, plesna predstava
Sodelavka pri zasnovi: Tereza Krčálova
Glasba: Carlo Natoli
Glasba in zvok: Philippe Leforestier
Glas: Howie Lotker
Oblikovanje luči: Robert Štěpánek
Producent: Honza Malík & NANOHACH association
Prostovoljka pri projektu: Adéla Kaderová
Mednarodni manager: Lenka Flory

Izvršni ko-producent: Tanec Praha/PONEC Theatre (Praga, CZ)
Produkcija: Tanec Praha/PONEC Theatre (Praga, CZ), KD B-51 / EX PONTO (SI)

Predstava je nastala v sklopu projekta BeSpectACTive!

S podporo: program Evropske unije Kreativna Evropa, Ministrstvo za kulturo Češke republike, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

PROJEKT BESPECTACTIVE!

Trajanje: 30min

»Odločam se, ali bi napisal pismo ali ne. Kolikokrat v življenju stojimo v križišču in imamo možnost svobodno izbrati. Iz te možnosti črpamo moč. In kolikokrat v življenju nimamo možnosti izbire, kajti na voljo imamo le eno pot. Takrat smo šibki in ranljivi. Napisal bom pismo. Moram. Ker … je tvoja prisotnost v mojem življenju praznik. In moj glas se lahko sliši po vsem svetu.«

Plesna predstava Praznina je produkcija med 11 partnerji evropsko nagrajenega projekta BeSpectACTive! Temelji na pismih in resničnih izpovedih. Posamični glasovi avtorjev se prepletajo in plastijo vsebino. Proseče besede krožijo okoli točke ali hitijo proti novim spoznanjem in kulminirajo v svojih pomenih v trenutku, ko se nepričakovano srečajo. Ta polifonija – intenziven zvok telesa – vzbudi plesalčev gib. Plesalcu zmožnost prilagajanja različnim identitetam tako omogoči občutiti izbruh emocij, ki jih nanese vsako pismo posebej. Vsako pismo razkriva košček nekega življenja, trpljenja ali srečnih trenutkov. Plesalec tako postane gibek reinterpret s smehom in solzami napitih listov pisem.

Praznina je radovedna mešanica tradicionalne osebne oblike korespondence ter interakcije s publiko in inovativnega pristopa. Poleg dela na dveh ustvarjalnih rezidencah v Sansepolcru in Sibiu je Záhora projekt razvijal tudi z neprestano interakcijo s spletnimi uporabniki in publiko na BeSpectACTive! platformi.

Michal Záhora je leta 2003 diplomiral na praški Duncan Centre Conservatory. Bil je član Scottish Dance Theatre in norveške plesne skupine Carte Blanche. Od leta 2005 je član NANOHACH.

 

Bežeče sličice!!!

 

Kinoteka: Večer SFA: Iz filmografije Lojzeta Potokarja

19:00 Tistega lepega dne, France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1962, 35-mm, 1.66, čb, 83'

Zgodba je postavljena v primorsko vas, ki je med obema vojnama spadala pod Italijo. Vsi njeni prebivalci so Slovenci, razen italijanskih predstavnikov fašistične oblasti. Sramota vasi so trije bratje, ki so se pridružili fašistom, toda vaščani jih kljub temu obvladujejo in zasmehujejo. Čistokrvna klasika in eden najbolj komičnih dosežkov slovenske kinematografije.

21:00 Kala, Andrej Hieng, Krešo Golik, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 35-mm, 1.37, čb, 81'

Na pustnem plesu v hribovski vasi kmet Krel (Slavo Švajger) prejme poziv v vojsko. Mlad ljubezenski par, Ana (Helena Kordaš) in Andrej (Jure Doležal), se odpelje s sanmi, za njima steče Andrejeva psica Kala, ki se v zimski noči spopade z volkom. Pojavijo se nemški tanki, vračajo se vojaki jugoslovanske vojske, med njimi je tudi nekdo, ki se predstavlja kot »filozof«. Alegorična poema o vojni.
 

Kinodvor:

19:00 45 let (45 Years), Andrew Haigh, Velika Britanija, 2015, DCP, 93'

Tiho ganljiva zgodba o krhkosti ljubezni in zakona je Charlotte Rampling in Tomu Courtenayju prinesla nagradi za najboljša igralca na zadnjem Berlinalu.

21:00 Nova prijateljica (Une nouvelle amie), François Ozon, Francija, 2014, DCP, 108'

François Ozon se po nizu nedavnih uspešnic (V hiši, Mlada in lepa) v svobodni priredbi kratke zgodbe britanske kraljice kriminalk Ruth Rendell ponovno loteva človekovih skrivnih strasti in transgresij ter vprašanj identitete, drugačnosti in predsodkov.

Mala dvorana ob 20:00:

Ljubezenska odiseja (Ljubavna odiseja / Happily Ever After), Tatjana Božić, Hrvaška / Nizozemska, 2014, DCP, 83'

 

Komuna:

18:15 Julija in alfa Romeo, najstniška komedija, Blaž Završnik, Slovenija, 2015, 83'

20:00 Jenny se poroči, romantična drama, Mary Agnes Donoghue, ZDA, 2015, 94'