Metelkova mesto: pandemična zatišja

Muska izven:

 

Klub CD ob 20:00: Natalija Šaver

Natalija Šaver je slovenska umetnica številnih darov: pianistka, skladateljica, klasična in sodobna glasbenica ter pomembno ime v novem gibanju, ki raziskuje ustvarjalno stičišče klasične in sodobne glasbe. Njen zadnji projekt Atmospherica je njen umetniški manifest. Temeljno polikromatičen, neprestano razvijajoč se iz enega tona v drugega; Atmospherica je popolnoma skladna in razkriva prefinjeno kompilacijo zvokov. Združuje dva svetova: nežnost, zasanjanost iz opusa Ludovica Einaudija ter klasično postavljeno, vendar posodobljeno in nekoliko bolj ritmično usmerjeno glasbo Natalije Šaver.

Program: Atmospherica

1. Natalija Šaver: Désir / Želja
2. Ludovico Einaudi: Passaggio / Prehod
3. Ludovico Einaudi: In un'altra vita / V naslednjem življenju
4. Ludovico Einaudi: I giorni / Dnevi
5. Natalija Šaver: Prelude No. 1 / Preludij št. 1
6. Ludovico Einaudi: Nuvole bianche / Beli oblaki
7. Ludovico Einaudi: Primavera / Pomlad
8. Natalija Šaver: Aria No. 3 / Arija št. 3
9. Ludovico Einaudi: Oltremare / Čez morje
10. Ludovico Einaudi: Fly / Leteti
11. Ludovico Einaudi: Nightbook / Nočna knjiga
12. Ludovico Einaudi: Divenire / Postati
13. Natalija Šaver: Contramelodico / Kontramelodično

Teater, predavanja, razstave...:

 

Festival Mesto žensk:

MGLC ob 18:00: Ajda Pretnar: Digitalni domorodci in vesolje informacij

Predavanje
Generacije, ki odraščajo z vseprisotnimi tehnologijami in svetovnim medmrežjem, je Marc Prensky poimenoval digitalni domorodci. Vešči hitrega rokovanja z vsako tehnološko novotarijo digitalni domorodci suvereno navigiramo v svetu družbenih omrežij, spletnih brskalnikov in aplikacij, pri čemer smo navajeni, da so vse informacije na dosegu roke. Kljub temu da nam je na pladnju servirano svetovno znanje v obliki raznih wikipedij, se soočamo s porastom dezinformacij, teorij zarote in t. i. instant strokovnjakov. Še znamo ločiti zrnje od plev ali smo dosegli točko informacijske zasičenosti, ko nas dosežejo le še najbolj bizarne, bombastične ali šokantne novice?

Predavanje je del vzporednega programa ob razstavi Nore Turato eto ti na, ki je na ogled med 11. septembrom in 8. novembrom v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Kurator razstave je Vladimir Vidmar.

V slovenščini

Vstop prost

Stara elektrarna ob 20:00: Nataša Živković: MED DVEMA OGNJEMA, premiera
(Predstava je žal že razprodana).
 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Carolyn Carlson Company: Otoki (Islands)

Program solov in duetov

Sedma ženska (The Seventh woman) Solo (2020)
Koreografija: Carolyn Carlson
Plesalka: Sara Orselli
Živa glasba: Guillaume Perret

Sedmi moški (The Seventh man) Solo (2019)
Koreografija: Carolyn Carlson
Plesalec: Riccardo Meneghini
Živa glasba; Guillaume Perret
Luč: Guillaume Bonneau

Ženski vetra (Wind women) Duet (2018), variacija na solo iz leta 2011
Koreografija: Carolyn Carlson
Plesalki: Céline Maufroid in Sara Simeoni
Avtorska glasba: Nicolas de Zorzi

Mandala Solo (2010)
Koreografija: Carolyn Carlson
Plesalka: Sara Orselli
Glasba: Michael Gordon: Weather (Vreme) 1. del

Od sedemdesetih let in slovite koreografije Density 21.5, ki je Carolyn Carlson prislužila status zvezdniške koreografinje Pariške opere, je solo najljubša forma kalifornijske ustvarjalke. Pomeni ji temeljno obliko koreografskega dela in trenutek primarnega stika s plesom. Opus več kot stotih del sestavljajo številne prelomnice v zgodovini sodobnega plesa, tudi The Year of the Horse, Blue Lady, Steppe, Maa, Signes, Writings on Water in Inanna. Leta 2006 je kot prva koreografinja prejela zlatega leva Beneškega bienala.

Otoke tvorijo trije soli in duet: Sedma ženska, Sedmi moški, Ženske vetra ter Mandala so dela, s katerimi se Carlsonova vrača k iskanju svojega bistva, lastne intime, hkrati pa razkriva vso lepoto in moč, ki jo izžareva samostojno plesalčevo telo.
Uvod v program in nastop v prvem solu pripada Guillaumu Perretu, francoskemu jazzovskemu skladatelju in saksofonistu, v zadnjih letih enemu najpopularnejših imen sodobnega francoskega jazzovskega prizorišča, ki svoj zvočni prostor ustvarja tudi s pomočjo hkratne računalniške obdelave zvoka.

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Moj mož

Vstopnina: 10, 16, 18, 20 EUR

mala drama ob 20:00: Nova rasa

Vstopnina: 17 EUR

 

ČinČin, Tobačna ob 21:00: Poletna 10ka #17

Stand up

Tokrat bo večer vodil Matej Pušnik

NASTOPAJO: Nina Jakulin Vavpotič, Jurij Kaluža, David Gorišek, Alen Borišek, Ervin Šišić

 

Kino Šiška, dvorana Katedrala ob 21:00: FESTIVAL LUTKE | ŽARKOLOM, avdiovizualni nastop

Žarkolom bazira na prostorskih avdiovizualnih objektih narejenih iz lomljenih svetlobnih žarkov in zvoka. Ti objekti se izogibajo definiciji – ko jih opazujemo ne vemo ali poslušamo zvok gibljive svetlobe, ali vidimo vizualno utelešenje zvoka ali pa nekaj vmes. V poetičnem prostoru Žarkoloma so vse te interpretacije možne. Ti avdiovizualni objekti se nenehno spreminjajo in tako ustvarjajo abstraktno naracijo, ki predstavlja različne perspektive in interpretacije izmuzljivih človeških občutij, ki so sicer nevidna in neslišna.

Tadej Droljc (1981) je slovenski intermedijski umetnik in kreativni programer, ki se primarno posveča avdiovizualnemu komponiranju na preseku digitalnih in analognih medijev. V letu 2019 je doktoriral iz glasbe, natančneje avdiovizualne kompozicije, v svojih zadnjih delih pa raziskuje kompozicijski prostor med zvokom, lučjo ter sliko. Za svoja solo dela je prejel več nagrad (Lumen Prize Student Award, nagrado univerze za izjemno doktorsko delo, nagrado za najbolj obetavnega videoumetnika na festivalu Madatac, Edigma Semibreve). Nastopal je na festivalih, kot so Paris Biennale NEMO, Ars Electronica, L.E.V. Festival, Brighton digitalni festival, Semibreve, Lunchmeat ali Sonica Glasgow.

Cene vstopnic pred nakupom ni mogoče spoznati

 

- - - -

 

Mestni muzej Ljubljana ob 18:00: Dragulji iz Zoisove zbirke in Giovanni A. Scopoli

Predavanje

Ali ste vedeli, da so dragulji pri baronu Zoisu skriti celo v njegovem plemiškem naslovu, saj je von Edelstein nemški izraz za drage kamne? Mineva pa tudi kar 250 let od knjižnih izdaj, ki jih je spisal Giovanni Antonio Scopoli. Velja kot avtor prvih znanstvenih del o naravi Slovenije.

Ob razstavi Knjiga. Znanje. Razum. se nam pridružite na brezplačnem predavanju Dr. Mihe Jerška in dr. Tomija Trilarja iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Baron Sigismondo (Žiga) Zois je v svojo zbirko uvrstil tudi plemenite minerale, ki so uporabni kot dragi ali okrasni kamni. Med njimi so barvni različki minerala berila (akvamarin, smaragd), barvni različki kremena (ametist, jaspis,...) in drugi. 

Zoisu v čast so leta 1805 poimenovali tedaj novo odkriti mineral zoisit, ki je danes v njegovi plemeniti vijoličasto modri različici tanzanitu, eden najbolje prodajanih barvnih kamnov. Posebno mesto v Zoisovi zbirki ima diamant, ki je brušen v predhodni obliki modernega briljantnega brusa in verjetno daleč naokoli največji kos jantarja iz Baltika.

V desetletju med letoma 2010 in 2020 obhajamo 250 let izida prvih znanstvenih del o naravi Slovenije, ki jih je objavil naravoslovec svetovnega formata Giovanni Antonio Scopoli (1723-1788), ki je najplodnejši del svojega življenja preživel na ozemlju tedanje vojvodine Kranjske. 

Tako so nastali prvi popisi rastlinstva (1760), žuželk (1763) in ptic (1769), kasneje pa tudi mineralov (1772). Scopoli je s svojimi opisi po Linnejevi nomenklaturi iz leta 1758 opisal številne za znanost nove vrste rastlin, žuželk in ptic prav iz ozemlja Slovenije, ki je po njegovi zaslugi kot locus classicus mnogih vrst dobila svoje mesto v svetovni naravni dediščini.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Steklena dvorana Lili Novy ob 18:00: Prihodnost Palestine

Pogovor s palestinsko političarko Haneen Zoabi. Vodi novinarka Kristina Božič. Pogovor bo potekal v angleščini brez prevoda.

Haneen Zoabi, rojena v Nazaretu, je priznana palestinska političarka stranke Balad. Od leta 2009 do 2019 je bila palestinska poslanka v izraelskem parlamentu Knesset kjer je bila posebno aktivna v Odboru za ženske in enakopravnost spolov in v Posebnem odboru za otrokove pravice. Od leta 2003 do 2008 je vodila arabski center za razvoj svobode medijev I'lam Media Centre. Leta 2009 se je udeležila Freedom Flotilla na ladji Mavi Marmara. V pogovoru z novinarko Kristino Božič bo spregovorila o današnjih perspektivah za prihodnost palestinskega naroda ter o zgodovinskih in političnih vzrokih, ki so privedli do današnjega stanja.

Prosti vstop

 

Bežeče sličice!!!

 

Kinoteka:

20:00 Animateka/Večer SFA: Posvečeno Črtu Škodlarju

Rondó, Črt Škodlar, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 35mm, 1.37, barvni, 13', bd
V kotu med starimi slikami leži lutka baletke. Ko jo obsijejo sončni žarki, oživi in zapleše, ko pa sonce zaide, obstane kot poprej. Animacija lutk je nastala po (za film posneti) plesni koreografiji Pie in Pina Mlakarja za baletki Bredo Pretnar in Vido Volpi.
Jutro, jezero in večer v Annecyju, Črt Škodlar, Slovenija (Jugoslavija), 1965, 35mm, 1.37, barvni, 8', bd
Animirani eksperiment, v katerem dogodki in oblike sledijo toku glasbe.
Če bo deklica, Črt Škodlar, Slovenija (Jugoslavija), 1967, 35mm, 1.37, barvni, 12', bd
Ženska in njene manifestacije v življenju z različnih zornih kotov.
Sintetični humor, Črt Škodlar, Slovenija (Jugoslavija), 1967, 35mm, 1.37, barvni, 9', bd
Obarvane abstraktne oblike, ki v akustičnem in likovnem gibanju težijo k uskladitvi svojih sestavin in poskušajo izzvati smeh pri gledalcih.Projekcijo bo spremljalo predavanje Črta Škodlarja.
Program smo pripravili v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.

 

Kinodvor:

18:00 Zgodbe iz kostanjevih gozdov, Gregor Božič / Slovenija, Italija / 2019 / 81’

Sanjska parabola o »življenju in smrti v pozabljenih, zapuščenih krajih«. Celovečerni prvenec mladega slovenskega režiserja je z zadnjega Festivala slovenskega filma odnesel rekordnih enajst vesen, med njimi kipca za najboljši celovečerec in najboljšo režijo ter nagrado občinstva.

20:30 Milost (Roubaix, une lumière), Arnaud Desplechin / Francija / 2019 / 119’

Po resničnem zločinu posneti film noir, v katerem režiser Arnaud Desplechin (Božična zgodba, Jimmy P.) in njegov glavni junak, policijski načelnik Daoud, iščeta svetlobo v človeku.