22. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore

18:00 Samo JA pomeni JA in branje zgodb #jaztudi

Prek facebook strani Rdečih zor
Inštitut 8. marec v svojem delovanju proučuje različne oblike družbene podrejenosti, pri čemer trenutno družbeno stanje proučuje predvsem skozi vstop v polje delovanja neokonservativnih družbenih gibanj in praks, ki jih ta uporabljajo. Teoretski polji, iz katerih pri tem izhaja, sta predvsem kritika politične ekonomije in feministična teorija. Inštitut se neokonservativizmu zato zoperstavlja tako prek raziskave konkretnih akterjev, tj. civilnodružbenih gibanj in političnih strank, kot tudi prek organiziranja konkretnih akcij, katerih cilj je dvojen: zaustavitev neokonservativne kontrarevolucije in vzpostavitev prostora in pogojev za nove emancipatorne prakse (vir facebook).

V Sloveniji tako stroka kot širša javnost opozarjata na problem definicije kaznivega dejanja posilstva, ki v našem kazenskem zakoniku po mnenju mnogih ni ustrezno urejena. Tako menimo tudi me_i in predstavnice_i Inštituta 8. marec. V sredo, 17. februarja, je začel teči 60-dnevni rok za zbiranje 5.000 overjenih podpisov, ki jih Inštitut 8. marec potrebuje za vložitev pripravljenega predloga zakona.. Predlagajo spremembo zakonskega člena glede kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja, ki trenutno temeljita na modelu prisile, pri katerem pravno gledano ne gre za posilstvo, v kolikor storilec ne uporabi sile.

Na dogodku bomo s člani_cami Inštituta 8. marec govorile_i, zakaj se jim zdijo zakonske spremembe potrebne, kakšna je bila pot do vložitve predloga zakona in na kakšen način jih lahko podpremo. Dogodek si bo mogoče ogledati prek socialnih kanalov Rdečih zor.

Vstop prost - Priporočen prostovoljni prispevek

20:00 Danijela Zajc: Niti

Predstava sodobnega cirkusa
Slovenski jezik
Niti je začetek daljše raziskave življenja prežetega s patriarhatom in kmečkim življenjem. Je delo, ki se obrača na velikokrat prezrte ženske in njihov položaj na kmetiji. Vsebino za predstavo “Niti” avtorica črpa iz lastne izkušnje življenja v tradicionalnem okolju. Skoznjo poskuša razumeti življenje in delovanje babic, matere in sester ter hkrati iskati lastne pozicije znotraj omenjene relacije. Avtorica vsebine na prerformativen in eksperimentalen način pripoveduje skozi zračne akrobacije na vrveh.

Predstava je poskus poklona, kritike, razumevanja in sprejemanja. Je iskanje korelacij z lastnim življenjem in ustvarjanjem.

Spletni pretok dogodka si lahko ogledate ob 20:00 na Facebook portalu Rdečih zor.

Koncept/koreografija/izvedba: Danijela Zajc
Zunanje oko in svetovanje: Tjaž Juvan, Jaka Andrej Vojevec
Glasba: Urška Preis
Producentka: Danijela Zajc
Koprodukcija: Društvo Mismo Nismo, Zavod Bufeto, Cirkusarna Naokrog, Zavod Vitkar, Stara elektrarna
Vstop prost - Priporočen prostovoljni prispevek

Levo od centra ob 18:00: Svetlana Slapšak: Jugoslovanski feminizem po 1968

V letu študentskega gibanja je prvič omenjen sodobni zahodni feminizem: dogodek spominja na podobno sklicevanje na feminizem v 19. stoletju, ki je označil osvobajanje balkanskega in srednjeevropskega feminizma od nacionalnih državnih projektov. Rada bi predstavila zgodovino tega feminističnega vala s konferenco Drug/ca 1978, z mednarodnimi kongresi v IUC v Dubrovniku o ženski pisavi (1986, 88 in 90) in končno z ženskimi gibanji med vojno. Zgodovina podrazumeva tudi odziv kulture in akademske srenje na feminizem, posebej na Hrvaškem od leta 1971 in nesprejemanje feminizma v Jugoslaviji (črni filmski val, industrija pornografije, disidentska in uporniška kultura, seksizem, zavračanje politične korektnosti). Jugoslovanski feminizem v mednarodnem kontekstu v 80’, kulturni kolonializem v 90’. Vojna v Jugoslaviji in vojna spolov. Zmanjšanje ženskih pravic v novih državah, backlash, novi patriarhat, seksistična kultura.

Svetlana Slapšak je avtorica številnih del s področja antropologije, lingvistike, klasičnih študij, študij spola, balkanologije in komparativistike. Objavila je več kot 100 knjig, 3000 člankov in esejev ter 500 znanstvenih študij. Od 2014 objavlja (razen akademskih publikacij), romane, drame, potopise, libretto. Že 23 let objavlja sobotno kolumno v mariborskem Večeru. Od leta 1994 glavna urednica časopisa za feministično kulturo ProFemina, Beograd. Prevedla je ogromno del iz latinščine, stare in nove grščine, francoščine in angleščine. Prevaja tudi iz slovenščine v srbščino. Bila je sourednica satiričnega časopisa Frontisterion, ki je bil prepovedan že s prvo številko, ona pa je bila za več let ob potni list. V preteklosti je kolumne pisala za časopise Književna reč (Beograd, 1983-1987), Vreme (Beograd), Teleks (Ljubljana, 1988-90), Nezavisni (Novi Sad, 1995-1998).
Dobitnica nagrad Miloš Crnjanski 1990, Ameriškega PEN-a 1993, Helsinki Watch 2000, Helen Award Montreal 2000, med 1000 žensk kandidiranih za Nobelovo nagrado za mir 2005, Povelja EU Gender Studies 2010, nagrada Mirko Kovač 2015 za eseje Leteći pilav, Zlatni suncokret za najboljše književno delo v srbščini 2016 (roman Ravnoteža), nagrada MIRA slovenskega ženskega PEN-a 2017.

MKL ob 18:00: Feministični seminar: Jasmina Šepetavc - O nasilju nad ženskami pred kamero in za njo

"𝐼 𝑎𝑙𝑤𝑎𝑦𝑠 𝑏𝑒𝑙𝑖𝑒𝑣𝑒 𝑖𝑛 𝑓𝑜𝑙𝑙𝑜𝑤𝑖𝑛𝑔 𝑡ℎ𝑒 𝑎𝑑𝑣𝑖𝑐𝑒 𝑜𝑓 𝑡ℎ𝑒 𝑝𝑙𝑎𝑦𝑤𝑟𝑖𝑔ℎ𝑡 [𝑉𝑖𝑐𝑡𝑜𝑟𝑖𝑒𝑛] 𝑆𝑎𝑟𝑑𝑜𝑢 … 𝐻𝑒 𝑠𝑎𝑖𝑑, '𝑇𝑜𝑟𝑡𝑢𝑟𝑒 𝑡ℎ𝑒 𝑤𝑜𝑚𝑒𝑛!'; … 𝑇ℎ𝑒 𝑡𝑟𝑜𝑢𝑏𝑙𝑒 𝑡𝑜𝑑𝑎𝑦 𝑖𝑠 𝑡ℎ𝑎𝑡 𝑤𝑒 𝑑𝑜𝑛'𝑡 𝑡𝑜𝑟𝑡𝑢𝑟𝑒 𝑤𝑜𝑚𝑒𝑛 𝑒𝑛𝑜𝑢𝑔ℎ."
𝐴𝑙𝑓𝑟𝑒𝑑 𝐻𝑖𝑡𝑐ℎ𝑐𝑜𝑐𝑘

Nasilje nad ženskami pred kamero in za njo ima v mediju filma bogato zgodovino. Trpeča ženska, ki čaka svojega odrešitelja, ima v filmih, ki jih gledamo, mnogo pomenov: je stari kliše, ambivalentna in toksična filmska fantazija, spektakularna objektivizacija ženskega ranjenega telesa in/ali preprosto narativno orodje, ki junaka spodbudi k akciji. Le malokrat pa je bilo nasilje nad ženskami tema sama na sebi – refleksija naših podob in neenakih družbenih odnosov.

V predavanju se bomo posvetili izbranim zgodbam pred in za kamero, ki raz)vežejo tematiko nasilja nad ženskami ter žensk, ki se uprejo vlogi žrtve in nasilno udarijo nazaj.

Jasmina Šepetavc je raziskovalka in filmska kritičarka. O filmih in serijah redno piše v revijah Ekran, Dialogi, Kino! itd. Je tudi selektorica Festivala LGBT filma.

SNG Nova Gorica ob 19:00: Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Ženitev

Arhivski posnetek

Brez vstopnine

Slovensko mladinsko gledališče ob 20:00: 6

Vstopnina: 6 EUR

Avtorski projekt, posnetek spletnega prenosa preko platforme Tretji oder

Kino Šiška ob 20:00: serija predavanj in pogovorov o stripu

RAZLITA TINTA | Prevajanje stripov

spletni dogodek

Se prevajanje stripov razlikuje od prevajanja drugih knjig? Kakšna je razlika v prevajanju stripa za otroke ali za odrasle? Kako se lotiti onomatopoetskih glasov? Kakšne so zahteve založb do prevajalcev? Na vprašanja bosta odgovarjala prevajalka in urednica založbe VigeVageKnjige Anja Z. Golob in prevajalec, pisatelj in komik Boštjan Gorenc – Pižama. Pogovor bo povezovala Pia Nikolič.

Dogodek bo na ogled v spletnem prenosu v živo na YouTube kanalu Kina Šiška in Facebook strani festivala stripa TINTA.

vstop prost

V živo iz Gallusove dvorane ob 20:00: Cankarjevi torki, Grom / Golob solo / duo / solo

Tomaž Grom, Žiga Golob, kontrabas

Nadaljujemo kovidno serijo spletnih solo /duo / solo koncertov. Po klavirju z Bowrainom in Vollmaierjem ter saksofonu z Resnikom in Simonom je na vrsti njegovo veličanstvo kontrabas. In kdo drug bi se lahko bolje ujel z njim kot Tomaž Grom in Žiga Golob, še posebno ker sta na novo priložnost za oba skupaj čakala kar dvajset let. Medtem smo od njiju slišali godbe za srce in um, ki sta jih delila s številnimi sodelavci v pomembnih glasbenih, gledaliških in filmskih kreacijah, na nešteto odrih doma in po svetu.

Tomaž pravi: »Lepo vabilo bom izkoristil za pripravo in izvedbo zamisli brez konceptov, ki bi bili zunaj glasbenih parametrov. Tokrat bom doma pustil ozvočenje in elektroniko. Še vedno me sicer vabi draž neznanega, ki se ga s strahom veselim. Tu mislim predvsem na muziciranje z Žigo.« Žiga dodaja: »Kadar nastopam solistično, vedno improviziram. Res pa je, da pristop k improviziranju rahlo spreminjam od koncerta do koncerta ali celo od 'skladbe' do 'skladbe'. Včasih gre za nekakšen ohlapen opis iz dveh, treh pridevnikov, kakšno občutje bi želel ustvariti, včasih si določim, z naborom katerih tonov bom začel ali pa kaj tretjega.«

Tokrat pripravljeno bo vsekakor še ne slišano in ne videno. Zato poslušajmo in glejmo doma, kako en Grom, en Golob in dva kontrabasa začarajo Gallusovo dvorano.

Brezplačni posnetek koncerta bo na ogled 24 ur.

Trainstation SubArt Kranj ob 20:30: Music Slovenia: Regional – Special S01E01-03 ()

Domača glasbena scena v času pandemije
Glasbena industrija je med prvimi žrtvami pandemije koronavirusa in okrevanje po njej bo trajalo najdlje. Kako se v trenutnih okoliščinah, prežetih s COVID-19 in protikoronskimi ukrepi, znajdejo številni domači glasbeni profesionalci, katerih preživetje je odvisno od živih glasbenih dogodkov? Kakšne ukrepe je do tega trenutka sprejela država, kakšni so obeti za prihodnost? Je pandemija glasbeno sceno povezala ali še bolj razdrobila? Kdo se zanjo sploh bori?

Pred nami je četrto leto sodelovanja med SIGIC in Centrom za kreativnost, ki bo tudi letos namenjeno krepitvi kapacitet slovenskih glasbenih profesionalcev in tistih, ki želijo to postati. Tokrat v obliki potujočega seriala, ki bo obredel šest slovenskih regionalnih središč. Prvo javljanje bo iz Trainstation SubArta v Kranju med 9. in 11. marcem.

Serija Music Slovenia: Regional – Special predstavlja nadgranjo dosednjih delavnic in posvetov Glasbeni posel, ki ga je SIGIC v sodelovanju s Platformo Centra za kreativnost izvajal od 2018 do 2020. Nadgranja je zastavljena teritorialno in vsebinsko, posveti se bodo zvrstili v šestih slovenskih mestih: Kranju, Novem mestu, Murski Soboti, Novi Gorici, Mariboru in Ljubljani. Vsaka odprava bo odpirala splošne teme in problematike, s katerimi se ukvarja sodobna glasbena industrija, fokus pa bo vselej namenjen tudi regionalni glasbeni in širši kulturni sceni ter njenim akterjem.

Prvi dogodek, ki bo na ogled ponujen preko spleta, bo javljanje iz Trainstation SubArta iz Kranja. Trainstation SubArt je med najpomembnejšimi kulturnimi središči in glasbenimi prizorišči na Gorenjskem, ki kontinuirano izvaja koncertne aktivnosti, ob tem pa mladim omogoča tudi številne druge kulturne in umetniške aktivnosti, ki spodbujajo njihovo ustvarjalnost in tudi družebeno participacijo.

Javljanje iz Trainstationa med 9. in 11. marcem bo obsegalo štiri oddaje.

Na spletu od 21:45 do 22:40: Kri in pepel Jasenovca (1983)

Bliža se Festival dokumentarnega filma (24. - 31. 3. 2021 ), ki nam bo sodeč po raznih festivalskih poročanjih letos ponudil veliko posebno zanimivih naslovov.

Več bo znanega po tiskovni konferenci v sredo, medtem pa smo na sporedu RTS 1 opazili dokumentarni film Lordana Zafranovića, ki mu je bila leta 2013 posvečena retrospektiva na 24. ljubjanskem mednarodnem filmskem festivalu Liffe.

Brez vstopnine