NOVA POŠTA ob 20:00: Javna tribuna: urbane iniciative in prihodnost mesta

Ljubljana se v času godpodarske konjunkture in turističnega buma nezadržno razvija in v lovlenju pozornosti investitorjev dobiva povsem novo podobo. Kljub priljubljenost besed kot so “participacija” in “neposredna demokracija” pa imamo prebivalci prestolnice bolj malo besede pri tem, kaj ta razvoj dejansko prinaša. T.i. urbano planiranje je v rokah ozke skupine mestnih urbanistov, ki pa tudi sami vse večkrat priznavajo, da ne morejo vplivati na vse razvojne procese.
Nekateri nujni projekti se zato nikakor ne morejo uresničiti (gradnja dostopnih stanovanj, posodobitev javnega prometa, obnova osrednje železniške in avtobusne postaje, ureditev številnih javnih storitev in površin, obnova kulturne dediščine…), spet drugi pa se uvajajo na silo in brez premisleka (hitra gradnja luksuznih nepremičnin, brezglava širitev turističnih kapacitet, neskončne površine namenjene kulturnim industrijam, neprimerni posegi v naselje BS in Rožno dolino…). Več kot očitno imamo opravka z nesorazmerjem moči.
Urbani razvoj je tako postal neviden proces – nekaj, kar se prebivalcem preprosto dogaja, tako kot megla ali vročinski valovi. Ta pasivna vloga prebivalstva pa je vse prej kot naravno stanje, ampak posledica naše nemoči. Posamezniki smo se iz aktivnih soustvarjalcev svojega okolja spremenili v pasivne potrošnike, tiste politično aktivnejše pa je vase posrkal sistem občinskih razpisov in projektov, skozi katere smo povabljeni v “soustvarjanje” mesta po vnaprej določenih smernicah. Tako se je prostor za nestrinjanje in alternativne ideje počasi krčil, danes pa je od njega ostalo bore malo.
Morda so ravno zaradi tega kritiko mestnih politik začele vršiti neinstitucionalne in neformalne iniciative sosedskih skupnosti, študentov, strokovnjakov in aktivistov. V zadnjih letih so tako nastale nove stanovanjske iniciative in skupinski upori proti vsiljivim projektom, v mestni razvoj pa so posegli tudi podnebni protestniki.
V želji, da bi si delili izkušnje, oblikovali artikulacijo problemov in razširili platformo delovanja, smo se odločili za organizacijo javnih tribun. Po prvem večjem dogodku v ZRC SAZU, se poletna javna tribuna seli v prostore Nove Pošte, kjer bomo predstavniki različnih iniciativ predstavili naše poglede. Vabljeni, da tudi sami prispevate k pogovoru!
Sodelujoči:
- Kje bomo pa jutri spali?
- Akademski Kolegij
- Mladi za podnebno pravičnost
- Civilna pobuda za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki
- Avtonomna Tovarna Rog

 

Metelkova mesto:

 

Klub Gromka ob 21:00: PAWNS (ZDA) + NEON LIES (Hr)

>> Darkrock / gothrock / bedroom darkwave / minimal synth / soundtrack for fucked up lifes.

PAWNS (ZDA)

Newyorški PAWNS igrajo mračni, a nalezljivo plesni dark/goth rock, ki se spogleduje tako s peace punkom kot synth vaweom. Čiste basovske linije, ritmika tolkal in odmevajoči zven kitar. Melodični vrtinec mračnega gotskega punka, ki nas spomni na zlate čase  Killing Joke, Joy Division in podobnih bendov ter povede v sodobno melodiko Anasazi, Belgrado, The Estranged, Cemetery ipd.
NEON LIES (Hrvaška)

Neon Lies je solo projekt Gorana Lautarja (Modern Delusion, Welcomin`Committee In Flames). Zaznamuje ga lo-fi minimal synth punk / bedroom darkwave, ki nastaja s pomočjo minimalistične vintage opreme - preprostega sintesajzerja in 4-kanalnega kasetofona. Kot pravi sam: "Neon Lies - Minimal synth, synth punk - Alone on stage - Soundtrack for fucked up lifes".

 

Izven:

 

89,3.. in levi studio Radia Študent ob 20:00: KM19: Studijski koncerti

GLOG - posthardkoraška poetična preganjavica
Po nekaj letih skrivanja v kleti sta se Matija Širok in Gregor Vuga oziroma dvojec GLOG končno odločila napraviti prvi korak v svet. S kitaro, različnimi efekti in vokalom v svoji glasbi zrcalita žanre postrocka, posthardcora, eksperimenta in spoken worda z močnimi vplivi bendov, kakršna sta Slint in Ulver. Stojita pa tudi za močnimi besedili, ki nikogar, ki bo prisluhnil, ne bodo pustila mirno spati.

 

Gallusova dvorana cankarjevega doma ob 20:00: Pink Floyd History, posvečeno legendam rocka

Vstopnina: 25, 29, 34, 39, 44 EUR

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Jaz, Drevo

Boris Janje - kontrabas
Giovanni Maier - violončelo
Cene Resnik - saksofon
Jaz, Drevo vse življenje stojim na istem mestu, da bi lahko prisluhnil okolici in tistim, ki me obkrožajo, ter se jim prilagodil v tej meri, da me veter ne podre na tla, da me teža snega ne zlomi in me sonce ne izsuši … Drevesa so pravzaprav, svoji statičnosti navkljub, izredno prožna in prilagodljiva. Isto simboliko zlahka zaslišimo tudi v glasbi mednarodnega tria, ki ga sestavljajo Boris Janje, v Sloveniji živeči in delujoči hrvaški basist, ki je album cycles and lullabies tudi oblikoval, italijanski glasbenik, basist, a tokrat čelist Giovanni Maier, pri čigar založbi Palomar je izšla tokratna izdaja, in slovenski saksofonist Cene Resnik. Slednji se je proslavil leta 2012 s prvencem Joyful Spontaneity in že takrat nakazal, da se bo udejstvoval v svobodnejših glasbenih oblikah, edina stalnica teh pa je raziskovanje stopnje zavedanja sodelujočih, zaradi česar ga le redko srečamo v družbi istih imen.
Sledil bo Celični jam.
Brez vstopnine

 

Teater, odrske deske, gledališče in drugo:

 

25. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk

12:00–17:00 Filozofska fakulteta: »Beauvoir med zgodovino, filozofijo in pisanjem sebstva – III«, Simpozij

12:00–14:00 Predavalnica 434: Kdo se boji (drugega) spola? Okrogla miza
Organizacija in vodenje: Eva D. Bahovec
Sodelujejo: Ana Jereb, Vesna Leskošek, Metka Mencin Čeplak, Polona Mesec, Darja Rakovič, Dali Regent.
14:00–16:00 Knjižnica Oddelka za filozofijo, 4. nad.: Drugi spol in »mi/me«, branje
Organizacija in vodenje: Eva D. Bahovec, Marjetka Ščelkov.
Sodelujejo: Margareta Ðorđić, Suzana Koncut, Ana Maskalan, Polona Mesec, Marija Ott Franolic, Andrea Svilarić, Marta Verginella.
16:00–17:00 Knjižnica Oddelka za filozofijo, 4. nad.: Predstavitev novih feminističnih publikacij
Predstavljeni bosta knjigi:
Olympe de Gouges: Pravice ženske
Žiga Brdnik (avtor), Miha T. Sonda (soavtor): Ekstremno slovensko, pogovori s slovenskimi filmskimi ustvarjalkami
Sodelujeta: Eva D. Bahovec, Marta Verginella.
Vstop prost.
20:00 Španski borci: Flora Détraz - PLI (FR)
Muyte Maker, predstava
Sledi pogovor z ustvarjalkami

 

MGL - mala scena ob 20:00: Sedem let skomin

Leta 1955 je Billy Wilder po Axelrodovi komediji posnel film z istoimenskim naslovom, uspeh filma pa je Axelroda zalučal med uspešne filmske scenariste. In prav iz tega filma je sloviti prizor, v katerem veter, ki piha skozi rešetke nad podzemno železnico, privzdigne frfotavo krilo dražestne Marilyn Monroe in jo poveliča v pop ikono 20. stoletja. Tedanja neusmiljena cenzura je filmsko različico te romantične komedije oropala sočnosti in žgečkljivosti – zato na koncu ne izvemo, kaj se je v resnici zgodilo. Sta končala med rjuhami ali ne? Na to vprašanje pa bo zagotovo odgovorila naša uprizoritev.

 

Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 20:00: Bohuslav Martinů: Ženitev

Slovensko komorno glasbeno gledališče
Avtor glasbe in libreta: Bohuslav Martinů; libreto po drami Nikolaja Gogolja

Ženitev je komična opera v dveh dejanjih, ki jo je napisal češki skladatelj Bohuslav Martinů. Libreto je komponist povzel po istoimenski drami Nikolaja Gogolja. Opera je bila napisana za televizijski medij in je premiero doživela leta 1953 v Ameriki. Leto kasneje je bila predelana za operni oder.
Režiserka Nana Milčinski bo opero prestavila v sodobni čas v televizijski studio. Snema se peta sezona šova Sanjska ženitev. Studio je s težavo našel »sanjsko nevesto« Agafjo, ki šteje že 43 pomladi, pa tudi snubci so nadvse nenavadni. Predvsem Podkoljosin nikakor ni prepričan, da si želi poroke, prijatelj Kočkarjov ga mora skoraj privleči v studio. Med vsemi je najbolj suverena televizijska zvezda Fjokla Ivanova, ki uživa v soju žarometov.

12 EUR

 

SNG Drama:

Kavarna ob 20:00: Treba bi bilo peljati psa na sprehod

Dramo hrvaškega avtorja Tomislava Zajca je priredila za radio Vilma Štritof in zrežirala Špela Kravogel.

Predstavitev avtorja in ustvarjalne ekipe in na pogovor z njima – vodila ga bo Vilma Štritof. Ob 21:05 bo sledilo poslušanje radijske igre. Brezplačne vstopnice dobite pri blagajni Drame. Njihovo število je omejeno, zato svetujemo, da jih rezervirate.

 

10ka, klub smeha ob 21:00: 10kina Jesenska Komedija - Lepo je biti ženska

Prostovoljni prispevki

 

- - - -

 

KOŽ ob 18:00: Dr. Matjaž Zwitter : Pogovarjamo se o evtanaziji

Naša družba se nezadržno stara in z njo se poglablja vprašanje, kako ostarelim zagotoviti ne samo dostojanstvo zadnjih let življenja, ampak tudi dostojno umiranje in smrt. Profesor dr. Matjaž Zwitter je 41 let delal kot specialist onkologije z radioterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, še vedno pa dela kot predstojnik Katedre za medicinsko etiko in pravo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. V knjigi Pogovarjamo se o evtanaziji, ki je pred kratkim izšla pri Slovenski matici, odgovarja vsem tistim, ki poskušajo to zapleteno vprašanje rešiti z eno samo, pravno potezo – z uzakonitvijo evtanazije. Z uglednim zdravnikom se bo pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom ob 19:00: Prof. dr. Svetlana Slapšak: Kako so v antiki prejemali dnevne novice?

Mehanizmi obveščanja v atenski demokraciji in v rimski državi.
Administracija, arhivi, javni spomeniki, pisma in razglasi – od petja zakonov na Kreti do cesarskih ukazov. Ustne novice, lažne navedbe in trači. Atenski medijski center na Agori je primer sistema obveščanja po upravnih enotah, filah. Ali sta bila "atleta" iz Riaceja del tega spomenika? Podoben sistem se je razvil v Rimu, kjer ni bilo neposredne demokracije. Ustno obveščanje je ohranjalo ne le različice v zakonodaji, ampak tudi razlike v položaju spolov. Cesarski rimski spomeniki z informacijami v več jezikih, Monumentum Ancyranum. O zgodovinarjih, ki so imeli radi trace.

Vstopnina: 8 EUR

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:30: Družinica (filmska projekcija)

»V državi, kjer socialna pomoč temelji na prihodkih izpred dveh let, je meja med normalnim družinskim življenjem in golo revščino zelo tanka.«

Družinica je film o družini. Zgodba govori o povprečni slovenski družini srednjega razreda, ki se ji zgodijo različne osebne tragedije. Osrednji zaplet filma se tiče propada idiličnega razmerja med staršema Markom in Dunjo. Razlog je pomanjkanje spoštovanja, ki ga povzroči izguba dela in finančni propad. Tekom pripovedi breme, ki ga starša ne zmoreta več nositi, vse bolj pada na ramena otrok. Družinica je zgodba, ki se v Sloveniji zgodi vsak dan, lahko pa bi se zgodila tudi kjerkoli drugje. Tistim, ki fenomen poznajo, bo film boleča izkušnja, drugim naj bo svarilo.

Film je bil v letih 2017 in 2018 predvajan na številnih domačih in mednarodnih filmskih festivalih, kjer je osvojil kar nekaj nagrad: nagrado za najboljšo igralko za Ireno Kovačević na Mednarodnem filmskem festivalu v Montrealu, nagrado za najboljšo fotografijo (Marko Brdar), nagrado za najboljšo kostumografijo (Polonca Valentinčič in Emil Cerar) in nagrado za najboljšo izvirno glasbo (Damir Avdić) na Festivalu slovenskega filma (2017) ter posebni priznanji žirije na Mednarodnem filmskem festivalu v Zagrebu in Mednarodnem filmskem festivalu v Beogradu.

Po filmu sledi pogovor z režiserjem Janom Cvtikovičem in igralko Ireno Kovačević.

Kako si? je enotedenski izobraževalni projekt, namenjen ozaveščanju javnosti o pomembnosti skrbi za duševno zdravje, ki ga v okviru Dneva duševnega zdravja (10. oktober) organizira Društvo študentov psihologije Slovenije. Vsako leto se izbere osrednja tema projekta, na katero se navezujejo vsi dogodki in aktivnosti. Osrednja tema je tema, za katero menimo, da bi z njeno predstavitvijo lahko pripomogle_i k večjemu duševnemu zdravju v splošni populaciji.

 

Vodnikova domačija Šiška ob 20:00: Glej na domačiji: Potencialna predstava

Gledališče Glej na domačiji: Potencialna predstava!

Potencialna predstava prevprašuje bistvo sodobnega gledališča in vzpodbuja domišljijo ter zmožnost vizualizacije. Je predstava, ki se nikoli zares ne zgodi. V treh delih raziskuje, kako naše misli gradijo zgodbe, ki temeljijo na osebnih izkušnjah, znanju in okoliščinah. Na tak način se razkrijejo spolni, kulturni in politični predsodki, sodelujoči pa začnejo preizpraševati lastne predsodke in način, kako gledajo na svet. Kljub rabi minimalnih sredstev, ali prav zaradi nje, ima predstava potencial, da postane spektakel, saj lahko z domišljijo vedno ustvarimo najboljšo in najbolj razkošno scenografijo in atmosfero ter brez omejitev izkušamo in menjavamo lokacije in situacije. Zato Potencialna predstava vedno znova oživi na svojstven način.

Predstava je v angleškem jeziku.
Kolofon
Urška Brodar, Eva Nina Lampič, Melissa Krodman, Dani Modrej, Bence Mezei, Uroš Kaurin

Produkcija: Gledališče Glej, Barbara Poček
Koprodukcija: Ballhaus Ost, Tina Pfurr

Vstopnina: 5 EUR.

 

Kinoteka:

17:00 Režiserji v dialogu: Okrogla miza ob stoletnici rojstva Franceta Štiglica

V pogovoru bomo osvetlili življenje in delo velikega režiserja in pionirja slovenskega filma Franceta Štiglica in razmišljali o njegovem vplivu na slovensko filmsko pokrajino.
Pogovor bo povezoval dr. Peter Stanković, redni profesor na  Katedri za kulturologijo, FDV, sodelovali bodo Varja Močnik, filmska in televizijska režiserka in  urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, Jasna Hribernik, filmska režiserka in izredna profesorica predmeta Prostor in čas v gibljivih slikah na AU UNG, red. prof. Miran Zupanič, filmski režiser in visokošolski učitelj za področje filmska režija na AGRFT, in Andrej Kurent, gledališki in filmski igralec, ki je nastopil v petih Štigličevih filmih.
Vstop je prost.

19:00 100 let Franceta Štiglica: Na svoji zemlji, France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1948, 35mm, 1.37, čb, 109'

Dogajanje opisuje zadnji leti osvobodilnega boja na slovenskem Primorskem med 2. svetovno vojno. Začne se s prihodom nemškega oficirja Kutschere, ki se nameni iztrebiti “bandite” v Baški Grapi. Epopeja o narodnoosvobodilnem boju je prvi slovenski celovečerni in zvočni film.
“Takrat je bil družbeni položaj filma veliko bolj stabilen, kot je danes. V tisti zlati filmski dobi, tja do leta 1951, so nam filme plačevali po metru. Vsi filmski ljudje smo živeli v zelo ustvarjalni sredini, živeli smo intenzivno umetniško življenje. Brali smo tekste, se po cele dneve zadrževali v laboratoriju in v tistih časih je bila naša edina skrb čim več vedeti in znati, čimbolje spoznavati filmsko tehniko in čimbolje delati.” France Štiglic

21:00 Festival stripa Tinta: Pionir stripa in animiranega filma Winsor McCay

Mali Nemo (Little Nemo) Winsor McCay, ZDA, 1911, 16mm, čb, nemi, 5'
Mali Nemo je glavni junak serije tedenskih stripov Winsorja McCaya iz časopisa New York Herald. Prvi McCayev poskus animacije, ki je pozneje postal ena od prvih animiranih klasik, prikazuje avtorja, ki načrte o animaciji svojega stripa razkriva “umetniškim prijateljem”, ti pa se zamisli posmehujejo. Kratki film nas vodi skozi proces ustvarjanja in snemanja animiranega dela od zasnove do končnega izdelka.
Življenje komarja (How a Mosquito Operates) Winsor McCay, ZDA, 1912, 16mm, čb, nemi, 5'
Dinozaver Gertie (Gertie the Dinosaur) Winsor McCay, ZDA, 1914, 16mm, čb, nemi, 8'40''
Gertie na turneji (Gertie on Tour) Winsor McCay, ZDA, 1916, 16mm, čb, nemi, 1' (fragment)
Kentavra (The Centaurs) Winsor McCay, ZDA, 1917, 16mm, čb, nemi, 4' (fragment)
Potop Luzitanije (The Sinking of the Lusitania) Winsor McCay, ZDA, 1918, 16mm, čb, nemi, 8'
Vodvilsko gledališče žuželk (Bug Vaudeville) Winsor McCay, ZDA, 1921, 16mm, čb, nemi, 12'
Leteča hiša (The Flying House) Winsor McCay, ZDA, 1921, 16mm, čb, nemi, 11'30''
Domača žival (The Pet) Winsor McCay, ZDA, 1921, 16mm, čb, nemi, 11'
Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).
Program bo uvedel gost festivala Tinta, belgijski stripar in animator Olivier Schrauwen, tudi avtor stripa Fant moj, navdihnjenega z delom Winsorja McCaya.

 

Kinodvor:

18:45 Oroslan, Matjaž Ivanišin / Slovenija, Češka / 2019 / 72'

Film Matjaža Ivanišina (Karpopotnik, Playing Men) je svetovno premiero doživel v tekmovalni sekciji Cineasti del presente festivala v Locarnu.

Zadnjič

20:30 Pritisk (Push), Fredrik Gertten / Švedska / 2019 / 92 min / angleščina, francoščina, italijanščina, korejščina, nemščina, španščina

Sledi pogovor z režiserjem preko Skypa!

Pronicljiv uvid v mehanizem globalne stanovanjske krize odgovarja na vprašanje, zakaj si kar naenkrat ne moremo več privoščiti življenja v lastnem mestu, kdo našim skupnostim krade dušo in kaj lahko storimo, da si mesto priborimo nazaj.

Mala dvorana ob 19:30:

Kriči, Sarajevo! (Scream for Me Sarajevo), Tarik Hodžić / Bosna in Hercegovina / 2017 / 95'

Film o koncertu Bruca Dickinsona sredi obleganega Sarajeva je zgodba o pogumu, upanju in brezmejni moči umetnosti.

Premiera