Metelkova mesto:

 

Letni vrt (v primeru dežja odpade) ob 18:00: Vsemetelkovski piknik – za Metelkovce in Metelkovke ter njihove podpornike /.

dvorišče pred Jalla Jallo ob 19:00: Smudge print lab - live sitotisk /

Jalla Jalla ob 19:00: Poezija: PKPVM izvenredno /

 

Muska v centru:

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Promocija Jazzopisa, koncert Vida Jamnika in fotografska razstava Nike Hölcl Praper (literarni dogodek)

Neposredno pred Festivalom slovenskega jazza že nekaj let izhaja občasnik Jazzopis, edina slovenska revija, namenjena izključno jazzovski glasbi, ki ji v primerljivo velikih evropskih državah ni najti sorodnice. Ker je Big Band RTV Slovenija, ustanovljen leta 1945, vzniknil prvi na območju nekdanje Jugoslavije in obenem eden redkih, ki neprekinjeno deluje vse do danes, ob tem pa zadnje desetletje ali nemara celo več v Sloveniji beležimo porast amaterskih jazzovskih orkestrov, je letošnja izdaja v celoti posvečena prav dolgi ter bogati tradiciji big bandov. O tem bo ob izidu spregovorila urednica Nina Novak, univerzitetno diplomirana muzikologinja, kritičarka in glasbena publicistka, in predstavila vsebino brezplačnika.

Dogodek bosta pospremila tematska fotografska razstava Nike Hölcl Praper, uradne fotografinje festivala, in koncert vibrafonista, berkleejevega diplomanta Vida Jamnika, sicer varovanca pokojnega legendarnega jazzovskega vibrafonista iz sosednje Hrvaške Boška Petrovića.

 

Atrij Magistrata (v primeru slabega vremena Rdeča dvorana Magistrata) ob 20:00: Jesenske serenade - SIN-HAR-MONO

Nejc Grm, harmonika
Koncert z besedo povezuje Dejan Pevčević.

Besedila je izbral Dejan Pevčević.

Spored:
György Ligeti (1923–2006): Continuum

Uroš Rojko (1954): Tango I, II in III

Bruno Mantovani (1974): chrono

Uroš Rojko: Tango IV in V

György Ligeti: Hungarian Rock (Madžarski rock)

Uroš Rojko: Balg-kann

NEJC GRM (1992) daje velik poudarek predvsem poustvarjanju novih del, s katerimi si prizadeva za uveljavitev harmonike kot koncertnega glasbila. V ta namen aktivno sodeluje s priznanimi skladatelji, katerih novonastala dela so stalnica na njegovih koncertnih programih. Poleg originalnih del za harmoniko se posveča v enaki meri delom mojstrov predvsem iz obdobij baroka in klasike. Grm je svojo glasbeno pot začel v Litiji, se preko Konservatorija za glasbo in balet podal na Akademijo za glasbo v razred Luke Juharta. V sklopu programa Erasmus+ se je izpopolnjeval na enoletnem izmenjalnem študiju na Sibelius Academy v Helsinkih pri prof. Veliju Kujali. Po zaključenem magistrskem študiju, opravljenem z odliko summa cum laude, je šolanje nadaljeval na specializiranem magistrskem študiju interpretacije sodobne glasbe na Akademiji za glasbo v Baslu pod mentorstvom Mika Svobode. Obenem pa je letos zaključil tudi mojstrski študij (Konzertexamen) na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri prof. Teodoru Anzellottiju.

Visoka šola za glasbo v Freiburgu ga je letos izbrala za predstavnika na Festivalu Rising Stars 2019 v Karlsruhu, kjer se je kot solist predstavil ob spremljavi orkestra Deutsche Staatsphilharmonie Rheinland-Pfalz. Kot solist je nastopil tudi z Orkestrom Slovenske vojske, s Pihalnim orkestrom in z Godalnim orkestrom Akademije za glasbo. Redno sodeluje v različnih komornih sestavih, najbolj aktivno pa v duu Novum s saksofonistom Janom Gričarjem, v duu s čelistko Katarino Leskovar ter v Concept Store Quartetu.

Grm je prvonagrajenec številnih državnih in mednarodnih tekmovanj. Za svoje izredno glasbeno udejstvovanje je leta 2014 prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani.

 

Radio Študent ob 20:00: KM19: Studijski koncerti: Pantaloons

balkanski trubači + sodobna londonska jazz scena = primorski hopa cupa

Trio Pantaloons je le kako leto star energičen kolektiv, ki v svoji glasbi spomni tako na svirke balkanskih trubačev kot na novo mladostno londonsko jazz sceno. Operirajo le s tubo, saksofonom in bobni, a vseeno si lahko privoščijo tripe v elektrofunk, dubstep, broken beat ali jazz. V svojem ubranem ritmu in kot najbolj plesno razpoložen člen letošnje klubske karavane Pantaloons nikakor ne bodo dopustili ravnodušja na obrazih poslušalcev.

 

Čin Čin Tobačna ob 20:00: Jazz Ponedeljek: Ecliptic

- - - - -

ECLIPTIC
Jani Moder (kitara, efekti)
Igor Matkovič (trobenta, elektronika)
Jani Hace (bas, efekti)
Murat (beatbox)
Žiga Kožar (bobni)

- - - - -

Brez vstopnine

 

Jazz Club Gajo - Paradise ob 21:00: Jam Session - Blaž Jurjevčič Trio

Blaž Jurjevčič - piano
Klemen Krajc - doublebass
Drago Gajo - drums

 

Kavarna Kina Šiške ob 22:00: IMPRONEDELJEK

V sodelovanju s priznanim pianistom in skladateljem Rokom Zalokarjem vas vabimo na redne ponedeljkove večere za vse željne prostega igranja, jamanja in deljenja oziroma iskanja glasbenih idej.
V domačem vzdušju naše kavarne navezujemo, krepimo in vedno znova obnavljamo stike s skupnostjo glasbenikov, ki delujejo pod skupnim imenovalcem improvizacije. Vsak večer bo otvorila zasedba, sestavljena za prav tisti večer, zatem pa je oder odprt za vse.

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

MGL - mala scena ob 17:00 in 20:00: Pogrešana

Drama Pogrešana se začne tam, kjer se zgodbe o ugrabitvah končajo: na obronku srečnega konca, ko se po 17 letih iskanja in pričakovanj v družino vrne izginula Leia, medtem ko njen ugrabitelj Ben za zapahi čaka na sojenje. Starša Marcy in Glen sta izgubila štiriletnico, zdaj pa v njuno življenje vstopa polnoletna oseba, za katero je njihovo skupno življenje pred ugrabitvijo potonilo v meglo pozabe. Čeprav se starša zelo trudita, da bi iz črepinj spominov ponovno zgradila uničeni dom, se Leia najraje zadržuje v svoji sobi. Nikomur ne uspe prodreti pod njen oklep, niti psihologinji, ki jo Leia obiskuje enkrat na teden. Ko se po enem od teh srečanj ne vrne domov ob dogovorjeni uri, mama boleče podoživlja hčerkino ugrabitev in pri tem krivi soproga, da ni bil dovolj pazljiv. Na lastno pest preišče njeno sobo ter na svojo grozo najde skrita pisma ugrabitelja in hčerkin dnevnik, ki pričajo, da Leio in Bena veže močna in topla čustvena vez, ki ni bila nikoli zares pretrgana. Ko se Leia vrne s skrivnega obiska pri Benu v zaporu, se osupla in ogorčena Marcy odloči, da bo temu naredila konec – četudi bo morala poseči po skrajnih sredstvih. Pravijo, da si družine, v katero se rodimo, ne moremo izbrati. Leia pa je odkrito ponosna, da je očetovsko ljubeči Ben izbral prav njo. Je to res samo manifestacija stockholmskega sindroma, pri katerem se žrtev, da bi preživela, naveže na svojega storilca?

Dramski prvenec mlade in perspektivne ameriške igralke, režiserke in dramatičarke Nikole Beckwith, ki ga je priredila v nagrajeni filmski scenarij, po katerem je tudi sama zrežirala film, se ne ukvarja samo s psihološkimi profili žrtve, storilca in vseh, ki trpijo ob tragičnem izginotju, ampak se tudi sprašuje, koliko je vsak od nas ujetnik lastne družine.

 

SNG Drama: mala drama ob 19:00: Dragan Velikić (Srbija)

Uvertura v literarni festival Vilenica: Misli nagrajenca, Dragan Velikić (Srbija)

Srbski pisatelj Dragan Velikić, prejemnik uglednih mednarodnih nagrad in letošnje nagrade vilenica, pravi o sebi, da je "pesnik, ki piše prozo". Vedno znova piše o izkušnji poti. Literarni protagonisti potujejo, "krožijo" med znanimi srednjeevropskimi mesti ter se nazadnje, obogateni z izkušnjo in spoznanjem, vračajo na svoje izhodišče. V kompleksno grajenih delih Velikić mojstrsko prehaja med (avto)biografskim in fiktivnim, med intimnim in družbenim, med preteklostjo in sedanjostjo, dokler iz drobcev ne zgradi celote, ki kljub mejam pripoveduje o enem samem duhovnem prostoru. Dragan Velikić je neuklonljiv glas razuma, strpnosti, trdnih etičnih prepričanj. Z njim se bo v Mali drami pogovarjala dr. Svetlana Slapšak, prof. antropologije antičnih svetov in antropologije spolov, književnica in prevajalka, ki zapiše: "Njegova proza je nepozabna: cizelirana, filigranska, vitražna, pointilistična. Računa z mešanjem barv, oblik in senc v času in prostoru … Nepozabnost podobe je njena največja moč."

Brezplačne vstopnice dobite pri blagajni Drame. Njihovo število je omejeno, zato svetujemo, da jih rezervirate.

 

Tunel LGL ob 20:00: Mojster in Margareta: Seansa Bulgakov

Seansa Bulgakov je bila premierno uprizorjena kot zaključni del Vražjega triptiha v okviru predstave Mojster in Margareta, zdaj pa je na sporedu kot samostojna predstava.

Gre za rekonstrukcija romana, postavljena na dinamiki kontrastov med burko in abstraktnimi slikami gledališča objekta, ki so ostale na pogorišču zmede, ki jo je za seboj pustil Satan s svojimi pajdaši. V svoji fragmentiranosti ter z ritmizacijo besed, gibov in zvokov povezuje asociacije na današnji obsedeni svet in tragično plat slehernika s svojimi težavami, strahovi in poželenji.
Trio igralcev, animatorjev in glasbenikov gledalca postavi v vlogo pričevalca in priče posameznim dogodkom, ter ga v dinamičnem tempu pripelje skozi nekatere avtorsko interpretirane slike romana. Igra polna dramske ekspresije, poetičnih impresij, igrivosti ter hkratnega spogledovanja z ironično kritiko sveta, bo pustila različne vtise in možnosti interpretacije. Smisel odkrivamo bodisi v mesenosti Bulgakovove snovi, ki v obliki gledališča objekta oživlja pred našimi očmi, bodisi v glasbeni dramaturgiji dela, ki je na trenutke izrazito koncertna. V predstavi prepoznamo sebe, kot pacienta v družbenem sanatoriju ali se preprosto prepustimo toku asociacij v seansi polni domiselnih preobratov.
Predstava se odvija v Tunelu LGL, kjer je 13 stopinj.

 

Gledališče GLEJ ob 22:00: Podgane, gledališka postavitev / po motivu E. Tollerja: Hinkemann
O PREDSTAVI
Rastoči prepad med bogatimi in revnimi, beg pred realnostjo v užitek, boleča izkušnja vojne, grožnja naci-fašizma. Evropa v 20. letih 20. stoletja.
Rastoči prepad med bogatimi in revnimi, beg pred realnostjo v užitek, boleča izkušnja vojne, grožnja naci-fašizma. Evropa danes.
Ernst Toller je dramo Hinkemann napisal v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, na pogorišču zatrte levičarske vstaje in v družbi, ki jo je prevevala nezmožnost enakosti v novem svetu ter temen oblak rastoče politike sovraštva in populizma.
Njegov tekst sto let kasneje z enako ostrino zareže v sodobno klavstrofobično družbo, ki se vse bolj obrača v globalno skrajno desnico. Na eni strani smo priča ekstremnim desničarskim politikam strank, na katere sredinsko-leve politične opcije v pomanjkanju idej, kako zaustaviti populizem, odgovarjajo z žicami ekstremnega centra. Na drugi strani se množijo dnevni mikrofašizmi vsakega izmed nas, od tistih bolj aktivnih potez do nezmožnosti upora in solidarnosti, ko se iz središč družbe potiska neželene populacije; uporabnike drog, seksualne delavce, berače, brezdomce, migrante, revne in vse ostale, ki ne pašejo v bleščečo kuliso kapitalistične zgodbe o uspehu.
V teh razmerah nemoči odgovornost za spremembe prepuščamo politikom vseh vrst. Zato, da se ne rabimo soočiti z lastnim obupom, aktivno zavračamo možnost resničnih sprememb, utopije, prevrata. V resignaciji iščemo ugodje, tudi ugodje tega, da lahko z malimi angažiranimi dejanji opravičimo lastno neaktivnost.
Na tej točki se odpre vprašanje, kakšno vlogo lahko danes igra sodobno (angažirano) gledališče? Je mogoče spektakel kritizirati z njegovim lastnim orodjem? Je angažirano gledališče zgolj metoda pranja lastne vesti? Je znotraj teatra mogoče sproducirati gesto resničnega soočenja z neznostnostjo situacije okoli nas? Je gledališče lahko orodje, skozi katerega postanemo akterji in ne le opazovalci lastnih življenj?
Marko Čeh se v gledališki postavitvi Podgane ponovno vrača k tekstu, ki ga je enkrat že uprizoril. V tokratni postavitvi scenografija izpod rok priznanih vizualnih umetnikov postane protagonist dogajanja, igralci pa bio-mehanične izpeljanke simbolične ujetosti v svet, iz katerega ni izhoda. Groteskna otopelost sveta gledalca sili v lažni privid udobja in hkrati h kriku, ki se ga nikoli zares ne sliši.
Gledališka postavitev, ki preči meje gledališča in prehaja v vizualni svet, ne pušča prostora za beg od temeljnega vprašanja: smo sposobni ne le misliti utopijo, temveč jo tudi živeti? Gesta je namreč jasna: v svetu, kjer se z njegovo pogubnostjo nismo sposobni soočiti, smo vsi pač lahko le nezaželena populacija. Podgane.
KOLOFON
Scenografija/avtorji: Alja Mišigoj, Anja Kozlan, Kaja Kisilak, Katja Pahor, Brina Ivanetič, Leon Vidmar, Marko Vivoda, Marko Turkuš,
Marko Čeh
 

- - - -

 

Arhitekturna galerija DESSA ob 20:00: Odkrivanje črne škatle: Aleksander Vujović

Arhitektura preobrazbe uprizoritvenega prostora 

O razstavi

Sleherni prostor nosi potencial uprizoritve. Arhitektura nam omogoča, da ga opazujemo v različicah in ga skladno s kontekstom, potrebami ter željami predrugačimo. Tako nastane proces, ki je neizogiben del umetniškega ustvarjanja pri uprizarjanju, vse od gledaliških predstav do glasbenih in plesnih performansov ter literarnih večerov.

Vabljeni, k ogledu razstave, ki na primeru scenografskega dela naslavlja različne možnosti posredovanja v izhodišče - "črno škatlo" in k vnovičnim premislekom o načinih poseganja v to raziskovalno platformo.

Brez vstopnine

 

Galerija Instituta "Jožef Stefan" ob 18:00: Ivo Frbežar - Drznost vrvohodca, 70 let avtorja

Fotografska razstava

Fotografija Iva Frbéžarja komunicira z retoriko in sintakso, ki je sorodna modusu njegovega pesniškega udejstvovanja. Matevž Kos ugotavlja, da Frbéžar v ospredje postavlja pesniški eksperiment, ki ga razume in uporablja kot preizkušanje skrajnih meja v pomenih besed in celo v njihovi strukturi, vse do najmanjšega sestavnega dela: glasu oziroma črke.

Brez vstopnine

 

- - - -

 

KOŽ ob 18:00: Žiga Zois med znanostjo, podjetništvom in pesništvom – ddr. Igor Grdina, predavanje

Žiga Zois (1747-1819) je na odru zgodovine odigral vrsto vlog, mnoge tudi sočasno. Bil je podjetnik, fevdalni gospod (občasno tudi zelo trd), razsvetljenski znanstvenik in pesnik ter najeminentnejši predstavnik salonske kulture na Slovenskem. Njegova hiša na ljubljanskem Bregu je bila središče intelektualno zahtevnega življenja v glavnem mestu Vojvodine Kranjske. Srečeval se je z zelo različnimi ljudmi, med katerimi so tudi najmočnejši ljudje tedanje Evrope, kakor večni francoski policijski minister in zadnji generalni guverner Ilirskih dežel Joseph Fouché in avstrijski državni kancler Metternich. V njegovem salonu so izmenjevali svoje poglede slovenski razsvetljenci, prav tako pa je pomembno, da se je v njem oblikoval tudi eden najeminentnejših predstavnikov slovenske romantike Jernej Kopitar. Tudi za kulturno ustvarjalnost je bil Zosiov salon pomemben; omeniti gre vsaj baronovega sorodnika, skladatelja Franca Pollinija, ki je pozneje v Milanu postal dobrotnik Vincenza Bellinija, Antona Tomaža Linharta, Jurija Japlja in Valentina Vodnika.

Brez vstopnine

 

19:00 112 (Den skyldige), Gustav Möller / Danska / 2018 / 85'

Eden najbolj nagrajevanih prvencev lanskega leta; minimalističen danski krimič, kjer ima policist v napeti tekmi s časom na voljo le eno orodje: telefon.

21:00 Bolečina in slava (Dolor y gloria), Pedro Almodovar / Španija / 2019 / 113'

Najnovejši film španskega mojstra Pedra Almodóvarja je duhovita, čutna in ganljiva avtobiografska oda filmski ustvarjalnosti, ki je Antoniu Banderasu prinesla nagrado za najboljšega igralca na letošnjem Cannesu.