Avtonomno mesto:

 

[A] infoshop ob 19:00: veganska večerja

 

AT Rog:

Cirkusarna NaokROG ob 17:00: Delavnice gibanja: Neuvrščeno

Kako pustiti telesu, da nas vodi in ne obratno?

Iskali bomo stanja telesa, v katerih smo brez predsodkov in sodb pustili telesu da se premika. Če svojega telesa ne oviramo hkrati pa ga tudi ne forsiramo, bomo s tem poiskali načine gibanja, ki nas ne bodo poškodovali, hkrati pa odkrili nove izraznosti našega telesa.

veliko se lahko naučimo iz akrobatike, sodobnega in kontaktnega plesa, capoeire in breakdanca, borilnih veščini, manipulacije predmetov,... Vendar pa je na na nas da to znanje povežemo.

Vsaka delavnica bo sestavljena iz dveh delov:

• Vodenih gibalnih meditacij/vizualizacij, kjer bomo preko naše domišljije raziskovali gibanje.

• Učenja različnih načinov gibanja (akroples), s katerimi si bomo odpirali nove možnosti za raziskovanje

cena: prostovoljnih 5€ (če imate finančne probleme, pridite vseeno pa se zmenimo:)

Na kratko o meni: S cirkusom in poučevanjem cirkusa se ukvarjam že zadnjih 10 let. V Ljubljani diplomiral na Pedagoški fakulteti, v Italiji se izšolal na cirkuški šoli. Kakšne 5 let nazaj sem se začel bolj podrobneje ukvarjati tudi s sodobnim plesom in ga začel povezovati s cirkuškim gibom.

 

RŠ 50 let:

Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM: Skupinska razstava in AV performansi

Marko Batista in Lina Rica, Nina Dragičević, Tisa Neža Herlec, Urška Preis, Luka Prinčič, Špela Škulj
19:00 Odprtje razstave
20:00 - 22:00 Performansi: med uro
Razstavo so pripravile: Živa Brglez, Tina Dolinšek, Ida Hiršenfelder
Produkcija: Zavod Radio Študent in Moderna galerija, Ljubljana
Razstava predstavlja izbor sodelavk in sodelavcev Radia Študent, ki razvijajo od radijskega medija neodvisno eksperimentalno zvočno-vizualno prakso. V stiku z radijskim medijem so razvili slušni métier, ki pronica v njihova avtorska dela kot posebna občutljivost za napol pridušene, komaj vidne in zamolčane zgodbe. Ta občutljiva ušesa so tista, ki zmorejo z različnimi umetniškimi mediji prišepetovati spregledane zgodbe, pozabljene smrti, nasilne krike, informacijske motnje, družbene spletke.
Razstava
Špela Škulj je v fotografski seriji Knjiga dokazov zbirateljica dokazov o mrtvih, povoženih živalih. Avtorica nas sooči z intimnim in neposrednim pogledom na smrt v svoji najbolj oguljeni in surovi obliki. Nina Dragičević v performansu in video instalaciji Parallellax razkriva zvočne dokaze iz nasilnih domačih okolij, ki kot prisilni hrup pronicajo na ulice in paralizirajo žrtve.

Tisa Neža Herlec z nosljivo elektroniko Dissonar v realnem času proizvaja socialno zvočno skulpturo, v kateri pogovori med ljudmi postanejo pulzirajoča hrupna skulptura. Herlec je tudi zbirateljica izgubljenih intimnih sledi zabeleženih v zinu Elasticité. Urška Preis v družbi, ki se boji bolečine, raziskuje fizionomijo bolečine z zbiranjem dokazov o njej. Z menstrualno krvjo preparira volno, tke preproge, odslikuje fotograme.
AV performansi na pročelju +MSUM
Luka Prinčič v sekvenčnem, fragmentiranem zvočno-vizualnem potovanju razpira razpoke v navidez neprepustnih vmesnikih. Marko Batista in Lina Rica pa v Kompoziciji v štirih delih predstavita štiri paralelne časovne sekvence: preteklost, sedanjost, prihodnost in večnost.
Marko Batista (1976) je v Ljubljani živeči intermedijski umetnik, eksperimentator z zvokom, digitalno video sliko ter performer računalniško generiranih matric. Diplomiral je iz slikarstva na ljubljanski ALUO, nato pa zaključil še magistrski študij na Central Saint Martins v Londonu. Svoje delo je predstavil na več intermedijskih festivalih in galerijah tako doma kot v tujini.
Nina Dragičević, (1984), je samozaposlena v kulturi kot književnica, skladateljica in producentka. Je magistrica sociologije, izrazit pa je tudi njen prispevek v civilnodružbenih gibanjih. Je avtorica treh knjig: V letu 2014 je izšel pri založbi ŠKUC njen prozni prvenec, roman Kdo ima druge skrbi, leta 2016 esejistična monografija Slavne neznane: zvočne umetnice v konstrukciji družbe, leta 2017 paesejistična monografija Med njima je glasba: Glasba v konstrukciji lezbične scene. Leta 2016 je pri založbi Kamizdat izšel njen samostojni album Parallellax. Splet: http://ninadragicevic.com/
Tisa Neža Herlec (1996) zaključuje dodiplomski študij slikarstva na ljubljanski ALUO, med leti 16/17 je študirala na École des Beaux-Arts Dijon v Franciji. Zanima jo širok spekter umetniških praks. Sicer šolana glasbenica, se vse pogosteje z zvokom spoprijema v neformalnih okoljih in eksperimentalno naravnanih praksah vokalne improvizacije in nojza. V podobni maniri raziskuje performans in gledališča ter vizualne medije. Ukvarja se s skupnim in vsakdanjim, tendira k razumevanju časa in prostora, okoliščin, v katerih živi in deluje. Je štipendistka MOL.
Urška Preis (1992) je glasbenica, harfistka in vizualna umetnica, rojena v Ljubljani. Končala je klasično gimnazijo Poljane ter vzporedno obiskovala Srednjo glasbeno in baletno šolo (kasneje Konservatorij za glasbo in balet). Diplomski in podiplomski študij je opravljala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in izmenjavah na Listaháskóli Íslands v Reykjavíku in Leipziški Hochschule für Grafik und Buchkunst. Je del glasbenega dueta II/III skupaj s producentom elektronske glasbe Tinetom Vrabičem - Nitzem, v Leipzigu pa se je začela na sodobni glasbeni sceni uveljavljati s solo projektom rouge-ah, s katerim ima danes za sabo že zavidljivo število nastopov pri nas in v tujini. 18. oktobra lani je pri založbi Kamizdat izdala svoj prvenec bare. Trenutno v Ljubljani končuje magistrski študij fotografije.
Luka Prinčič (1977) je glasbenik, performer in intermedijski umetnik, ki se skozi leta delovanja na področju računalniške in elektronske glasbe, umetnosti zvoka, inter-medijskih instalacij in performansa posveča raznovrstnim pristopom k ustvarjalnim procesom in njihovi manifestaciji v umetniških dogodkih in delih. Diplomiral je na programu Audio Recording Arts (BA) na SAE Technology Institute v Londonu. Specializiran je za računalniško-podprto elektronsko in eksperimentalno glasbo, razdelane funk ritme, potopitvene zvočne pokrajine, glasbo za oder in video, ter umetniške raziskave na področju digitalnih medijev. Splet: https://lukaprincic.si/
Lina Rica (1980) je intermedijska umetnica, ki deluje na področju instalacij z uporabo videa, grafike, fotografije, animacije in zvoka. V svojem delu obravnava družbene procese preteklih in sedanjih svetov ter njihove vplive na posameznika. Leta 2008 je zaključila je študij grafike na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Za svoje grafike je prejela več nagrad, njena dela pa so del zbirke MGLC, Oficina Arara, Critical Mass in Femicomix Portfolio. Med letoma 2012 in 2016 je skupaj z Boštjanom Čadežem vodila umetniško voden galerijski prostor GaleRica v Makarski. Trenutno živi in dela v Ljubljani.
Špela Škulj (1982) je vizualna umetnica, ki se ukvarja predvsem s poljem sodobne fotografije in videa. Tematiko za svoja dela črpa iz kulturnih študij, njen izraz pa je najbližje osebnemu dokumentarizmu. Večkrat naslavlja temo ekologije in nepovratnega vpliva človeka na okolje, pri čemer zastopa posthumanistični pogled na svet, s katerim raziskuje vprašanje samote in nesmiselnosti človeškega obstoja v sodobnem svetu. Poleg dokumentarističnega avtorskega dela, je zaposlena kot gledališka tehnica in oblikovalka luči v Centru kulture Španski borci / En-Knap.

Cirkulacija2, Tobačna: RADART #10: X/L Experiment: Radio Tovarna

15-19h RADIJSKA POPOLDANSKA MATINEJA (pogovori & javljanja)
- Radio Art vs. RŠ (Bojan Anđelković vs. Borut Savski)
- Softver vs. RŠ (Luka Frelih (Ljudmila) vs. Peter Levart)
- Radia Network: Knut Aufermann (Resonance FM, London, UK), Lucinda Guy in Alice Armstrong (Soundart Radio, Devon, UK), Lale Rodgarkia-Dara, Ulla Rauter in Taguhi Torosyan (Radio Orange, Dunaj, AU) Urška Savić, Dunja Kukovec, Bojan Anđelković in Borut Savski (Radio Študent)
Radia Network je neodvisna mednarodna neformalna mreža radiujskih postaj (trenutno nas je 26), ki imajo skupni interes v produkciji in izmenjavi umetniških del narejenih ali prirejenih za radio.

* »obstranski« program: Makadamski pevski zbor RŠ, gastronomske »inštalacije« (dr. Paškulin) & DJs: Deep3p & Aleš Rojc
19-20h RADIJSKA VEČERJA
20-24h RADIJSKA MEŠALKA (A/V performansi & inštalacije)
- KOZMIZEM 2001 :: Černigoj/Zajec, procesiranje Ursonate Kurta Schwittersa iz leta 1932 (Dragan Živadinov, Dunja Zupančič, Miha Turšič, Blaž Šef, Tjaša Ribizel, Matej Kurinčič, Miha Mihaljčič, Ivan Lotrič in Dario Seraval) – produkcija Zavod DELAK
- Brane Zorman (radioCona) - EMS memory trackers
- Andrej Kocan LIve Act
- Staš Vrenko, modul synth avdio performans
- Marko Kovačić, PART 2, projekcija filma & avdio performans
- Zergon & beeplip, Subtractive Synthesis / Odštevalna sinteza, improvizacija za sintetizator zvoka in drugo analogno elektroniko, 2019
- Marta Fakuch (Lina Rica, Lina Sabari, Marek Fakuč, Gašper Letonja, Žiga Palčar), AV performans
** avdio&video stream: TTRŠ&RTVŠ
 

Muska izven:

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Aleš Hadalin in Petra Trobec

Program slovenskih ljudskih pesmi

Aleš Hadalin – glas

Petra Trobec – glas, diatonična harmonika

Aleš Hadalin, odličen vokalni interpret, je eden naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja. Bil je ustanovni član skupine Tantadruj, nato se je posvetil jazzovskim standardom. Sodelovanje s skupino En Knap ga je vpeljalo v gledališke in kasneje v filmske vode ter plesne predstave, nakar je pričel raziskovati slovensko ljudsko glasbo. Na vseh njegovih zgoščenkah tako igra primarno vlogo človeški vokal in raziskovanje različnih pevskih tehnik.

Petra Trobec - pevka, harmonikarica in kontrabasistka je javnosti znana predvsem kot članica skupine Manouche. Je hkrati tudi članica skupin Jararaja in Jazz Ladies, ob tem pa tudi sestavni del in umetniški vodja dveh ženskih vokalnih skupin, Katice in Kvali.

Nastop bo posvečen prepevanju manj poznanih slovenskih ljudskih pesmi, pri čemer Aleš črpa predvsem iz bogate zakladnice veselih in hudomušnih pesmi, ki prihajajo iz celotnega slovenskega etničnega prostora.

Sledil bo Celični jam.

Brez vstopnine

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

Slovensko mladinsko gledališče:

19:00 Naše skrivnosti (Béla Pintér)
Igra se dogaja v času komunistične strahovlade na Madžarskem. Med prijatelji, člani folklorne plesne skupine, ima domala vsak kakšno skrivnost, ki jo bodisi skrbno varuje bodisi izrablja … Ko čez leta vajeti prevzame nova oblast, se izkaže, da so v njej ostale barabe, ki so sposobne preživeti vse politične sisteme, laži, ki so jih leta in leta pometali pod preprogo, pa še naprej ostajajo nerazkrite – "naše skrivnosti".

Prevod: Marjanca Mihelič
Režija: Nikola Zavišić
Igrajo: Vojko Belšak, Jagoda, Barbara Medvešček, Živa Selan k. g., Manca Ogorevc, Murenc Andrej/Damjan Trbovc Mihajlović, Beti Strgar k. g., Aljoša Koltak, Rastko Krošl, Igor Sancin, Igor Zuzek
Produkcija: Slovensko Ljudsko Gledališče Celje

Vstopnina: 15,50 EUR / 9,50 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

21:30 Baal

Kabaret, variete (po motivih Baala Bertolta Brechta)

Roza gradi predvsem na skrajno egocentričnem odnosu Brechtovega lika do družbe in ljudi. Zgodbo prestavlja v sodoben čas in naš prostor, zato so nekoliko bolj izpostavljene nacionalne teme. Ker je izvirni Baal pesnik, "otrok" mladega Brechta, mu je Roza pripisal nekaj svoje mladostne poezije. V njej je namreč najti prav takšno mešanico naivnosti in grozovitosti, na kakršno zdaj meri njegov in Tauferjev Baal.

Režija: Vito Taufer
Igrajo: Ivan Godnič, Jure Ivanusic k. g., Uroš Maček, Robert Prebil, Matej Recer, Ivan Rupnik, Dario Varga, Matija Vastl
V živo muzicira: Vasko Atanasovski Trio

 

MGL (Veliki oder) ob 19:30 Tartuffe, komedija

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika zasledimo geslo tartif, tudi tartuffe, ter sopomenki hinavec, licemerec, navedena pa sta tudi zgleda: v kuto preoblečen tartif, moderni tartifi. Slovenski pravopisnavaja še obliko za ženski spol: tartifka. Omenjena vira navajata tudi pridevnika tartifovski in tartifski s sopomenkama hinavski, licemerski in z zgledoma tartifovsko pretvarjanje, tartifski človek. Zasledimo tudi pojmovno ime tartifovstvo s sopomenkama hinavščina, licemerstvo, v zgledu pa je navedeno aktualnost tartifovstva.

Da je beseda tartif s svojimi izpeljankami postala del slovenskega besedišča, gotovo dokazuje, kako odmevne so uprizoritve te znamenite igre v slovenskem prostoru. V Tartuffu je Molière neusmiljeno obračunal s hipokrizijo cerkvenih in dvornih dostojanstvenikov, pa tudi z naivnostjo in lahkovernostjo verujočih podložnikov. Nakopal si je neodpustljive zamere, saj so se mnogi v igri prepoznali. Igra je bila nekaj let prepovedana in vrstili so se celo pozivi, naj komediografa sežgejo na grmadi. Da ta žlahtna mojstrovina, ki je nastala že pred toliko stoletji, nagovarja tudi nas, nedvomno priča o univerzalnosti njenega temeljnega konflikta.

Tartuffe, ta veliki prevarant, goljuf, lažnivec, slepar, svetohlinec, spletkar, hinavec, koristoljubnež, povzpetnik, dvoličnež, parveni, nemoralnež, primahun, karierist, grabežljivec, pohlepnež, prekanjenec, skopuh, brezsrčnež, stiskač, pogoltnež, izkoriščevalec, pijavka, požrešnež, farizej, lakomnež, licemerec, dobičkaželjnež, koristolovec, pritepenec, samoljubnež, hipokrit, prefriganec, samogolt, klečeplazec, pobožnjakar, prevejanec, ritoliznik, sebičnež, domišljavec, lopov, narcisoidnež, preračunljivec, nečimrnež, prilagodljivec, oportunist, sladkobesednež, premetenec, falot, zahrbtnež, izdajalec, zlobnež, priliznjenec, nesramnež, pretkanec, pohotnež, prebrisanec, brezobzirnež, lisjak, brezvestnež, prisklednik, arogantnež, potuhnjenec, samoljubnež, parazit, petolizec, zvitež, intrigant, stremuh, častihlepnež, lizun, vetrogončič, zmuzljivec, sluzator, prislinjenec in manipulant, bi težko kaj opravil, če ne bi našel nekoga, ki mu je nasedel in se mu pustil ovijati okrog prsta.

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Razbiti vrč

Veliki oder ob 19:30: Ali: Strah ti poje dušo

mala drama ob 20:00: Pljuča

 

MGL - mala scena ob 20:00: Taka sem kot vi, rada imam jabolka

Komedija

Četudi sodi med bolj uveljavljene sodobne nemške dramatičarke, smo Theresio Walser v slovenskem gledališkem prostoru doslej poznali zgolj po njenem delu King Kongove hčerke. Hči nemškega pisatelja Martina Walserja se je rodila leta 1967 v Friedrichshafnu, sredi devetdesetih let 20. stoletja je zaključila študij igre v Bernu, leta 1997 pa debitirala kot dramatičarka. Do danes je napisala okoli 20 iger, ki jih prevajajo, igrajo in nagrajujejo 
v Nemčiji in širše.

Za naslov drame, ki pred nas postavi soproge treh nekdanjih diktatorjev in njihovega simultanega prevajalca Gottfrieda, naj bi si Walserjeva cinično izposodila citat nekdanjega libijskega voditelja Omarja Moamerja el Gadafija.
Igra ima obliko novinarske konference, na kateri bodo medijem najavili nastajanje filmske upodobitve življenj prisotnih žensk. Dve sta že ovdoveli, medtem ko soprogu tretje po njenih lastnih besedah sodijo na "grotesknem" nizozemskem sodišču, ker je obtožen zločinov proti človeštvu. Pred nevidnimi novinarji se postopoma odkriva globoko prepričanje vseh treh nekdanjih prvih dam, da se je negativno javno mnenje o njih izoblikovalo na podlagi nekakšnega krivičnega nesporazuma.

 

Gledališče Glej ob 20:00: Orgija

Orgija je tretji del trilogije trojca Novak / Stegnar / Brodar.

Trilogija nastaja od leta 2011, v njej pa Brodar, Novak in Stegnar delujejo nehierarhično, egalitarno. V prvem delu je nastopal samo Novak, v drugem Novak in Stegnar, tokrat pa bodo na odru vsi trije. Formalno se trilogija ukvarja s preigravanjem ravni fikcije in resničnosti ter prevpraševanjem pozicij gledalca in performerja, vsebinsko pa se je prvi del trilogije Jure Novak: Zato sem srečen ukvarjal z depresijo, drugi Katarina po naročilu z agresijo, medtem ko se Orgija loti transgresije.

Orgija je predstava o prestopanju meja. Meja v odnosih in v družini. V javnosti in v politiki. O seksualnih in intimnih prestopih, o prestopanju meja moral in etik.

Orgija je tudi družabni eksperiment, preverjanje stanja ozaveščenosti lastnih seksualnosti in razlike med njihovimi javnimi in intimnimi (samo)podobami.

Orgija nastaja na podlagi nekaterih temeljnih umetniških del s področja tematike (De Sade, Bruckner, Welsh, Pasolini, …) ter, kot vedno, lastnih izkušenj in pozicij performerjev.

Nekonvencionalna tematika in v gledališču nepričakovana vsebina odpirata vrsto vprašanj in problemov, ki jih navadno v performativnih umetnostih odpravimo po inerciji ali s konvencijo. Kakšne so meje participacije gledalca? Je verbalen poseg lahko napad na integriteto? Če sme publika nastopajoče seksualizirati in to produkcija celo eksplicitno izkorišča za reklamo, je dovoljeno tudi obratno? Je res seks predvsem vprašanje moči? In kako je ta moč prerazporejena v gledališkem dogodku? Kaj je seksi? Komu in zakaj? Kako različne so naše preference, za katere smo prepričani, da so univerzalne? So različne po spolu? Statusu? Ozadju?

Vstopnina: 10 evrov, 7 evrov študenti, dijaki in upokojenci

 

SiTi Teater ob 20:00: IGLU predstavlja: V ŽIVO! s Klemnom Klemnom

Impro

Vstopnina: 11 eur / 7 eur - študentje, dijaki in upokojenci

 

Čin Čin Tobačna ob 21:00: Poletna 10ka v Tobačni #12 - Otvoritev

Stand-up / impro

Na otvoritvi Poletne 10ke bodo nastopili.

VODITELJ VEČERA: Tešky

KOMIKI:
1. Husein Šakanović
2. Marko Žerjal
3. Gašper Bergant
4. Stefan Šumanac

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Vstopnina:
BREZPLAČNO (zbiramo prostovoljne prispevke)

 

- - -

 

KOŽ ob 18:00: V kaj je zrasel deček z žužki v glavi?

Pogovor z avtorjem

Dušan Kastelic, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, je ilustrator, risar stripov, v zadnjih letih pa so mednarodno slavo dosegli njegovi animirani filmi kot je videospot Perkmandeljc za skupino Orlek, ki je bil prikazan na festivalu Sundance, film Čikorja an’ kafe, narejen po pesmi Iztoka Mlakarja, ki je prejel 20 mednarodnih nagrad ter njegov zadnji film The Box (Celica), ki je prejel celo več kot 50 mednarodnih nagrad. Med drugim tudi nagrado na festivalu Cinequest (ZDA), zaradi katere ga je Ameriška filmska akademija umestila med kandidate za nagrado Oskar.

Na razstavi bo na ogled presek njegovega ustvarjanja na področju ilustracije, stripov in animiranih filmov. Pogovor z Dušanom Kastelicem bo vodil Aleksander Buh. Dogodek pripravljamo v sodelovanju s Stripartnico Buch.

Brez vstopnine

 

Galerija Srečišče ob 19:00: Milan Erič: V iskanju izgubljenega časa

Na belini platna razlito črnilo ustvari nepredvidljivo grafično oblikovno osnovo, zgrajeno
iz koprenastega tkiva sivin, črnin in rastrov. To je podlaga za načrtovano umestitev
figur, lebdečih v prostoru, razpetih med belino in črnino, med svetlobo in senco, med
ploskovitostjo in globino, med končnim in neskončnim … v iskanju izgubljenega časa. (M. Erič)

Milan Erič je bil rojen leta 1956 v Slovenj Gradcu, gimnazijo je končal v Mariboru, leta 1979 je zaključil študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1981
slikarsko specialko na isti šoli. Po končanem študiju deluje v polju slikarstva, ilustracije in risanega filma.

Svoja dela razstavlja v Sloveniji in tujini. Med letoma 1982 in 1994 je poučeval na katedri za modno oblikovanje na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Od leta 1994 poučuje na oddelkih za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

V letošnjem letu je dobil Jakopičevo nagrado za življenjsko delo.

Brez vstopnine

 

Galerija Equrna ob 19:00: Razstava TIME OUT, Mitja Ficko in Borut Korošec

Dva umetnika, Mitja Ficko (slikar) in Borut Korošec (kipar), ki ustvarjata v ateljejih na Metelkovi, v galeriji Equrna, predstavljata svojo zadnjo produkcijo. Vsak na kreativen in živahen način raziskujeta svoj medij.
Njune poti so izhodiščno nasprotne, če Borut Korošec izhaja iz abstraktnega jezika, ki išče pot do vsakdanje izkušnje, pa Mitja Ficko preko metafore in procesa abstrahiranja potencira osebno izkušnjo.

Naslov razstave, TIME OUT, izhaja iz športne terminologije, ki opredeljuje čas, ko se aktivnost ustavi, da se fokus izostri.

Mitja Ficko in Borut Korošec prvič razstavljata skupaj.

Brezplačen

 

Galerija Kapelica od 20:00: Yunchul Kim: 'Triaksialni stebri II + Argos'

Intermedijska instalacija

Mehanični in fluidni dogodki v postavitvi z naslovom 'Triaksialni stebri II' so posledica kozmičnih dogodkov, ki v stebre prispejo skozi 'Argos' – napravo, sestavljeno iz 41 Geiger-Mullerjevih cevi. 'Triaksialni stebri II' je fluidna kinetična skulptura s tekočino, v kateri plavajo nanofotonski kristali, ki s pomočjo Geiger-Mullerjevih cevi reagirajo na radioaktivno sevanje kozmičnega izvora. Ko muonski (subatomski) delci trčijo s senzorji 'Argosa', sprožijo utripajočo svetlobo in signal, ki nato požene algoritem fluidnih premikov v 'Triaksialnih stebrih II'. Takšna magnetna in hidrodinamična akcija povzroči gibanje množice majhnih delcev, ki se razpršijo, raztresejo, se pretakajo ter trkajo med seboj, in s tem oblikujejo dinamične vizualne strukture urejenega kaosa. 

Energijski tokovi delcev, tekočin, strojev, objektov in ljudi so v tem umetniškem delu neločljivo prepleteni in omogočajo zaznavanje soodvisnosti prostora-časa. Taka sopostavljenost elementov in njihovih interakcij nam omogoča, da presežemo / transcendiramo jezikovne omejitve in v celoti ostanemo v polju čutno zaznavnega. Je nekaj, kar skozi lastno ne-materialnost postaja realnost.

Brez vstopnine

 

- - -

 

Narodni muzej ob 18:00: miran pflaum: kopije take in drugačne. Beseda o muzejski kopistiki

Predavanje iz cikla Prvi torek v mesecu

Kopistika je ena od temeljnih veščin, nujnih za kakovostno muzejsko konserviranje-restavriranje. Z njo javnosti pojasnimo in predstavimo delno ohranjeno ali močno poškodovano gradivo. S kopijami nadomestimo originale, kadar pogoji razstavljanja ne zadostijo kriterijem, ki jih zahtevamo za originalne predmete. Kopije muzejskih predmetov omogočajo čutno izkušnjo, ki jo danes pogosto vključujemo v razstave; v muzejski delavnici narejene kopije omogočajo izdelavo replik za potrebe muzejske trgovine … Predavatelj bo predstavil osnovne terminološke pojme in primere izdelave najrazličnejših muzejskih kopij.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Poetry-Slam-Duell (literarni dogodek)

Oddelek za germanistiko (UL FF) vabi na tradicionalni pesniški dvoboj (Poetry-Slam-Duell). Pomerila se bosta mlada avstrijska literata in performerja Rebecca Heinrich in Ksafa. Večer, ki bo potekal v nemščini, bo povezoval dr. Johann G. Lughofer.

 

Vodnikova domačija Šiška ob 19:00: POP UP Striparna: Pomladni popki stripa

POP UP Striparna: POMLADNI POPKI STRIPA

Maja bomo še predzadnjič pred poletjem na ogled postavili zalogo striparne. Če bo vreme milo, se bomo zbrali pod kostanji na vrtu domačije, sicer pa na običajni podstrehi, kjer bo Izar Lunaček spet izpostavil in predstavil par stripovskih biserov ter nam veselo bral, tokrat še posebej izdatne porcije neprevedenega francoskega stripovja.
Kakor vedno bo družba krasna, tako da se nam le pridružite v proslavi luštnosti!

V sodelovanju z Zavodom Stripolis.
Serijo dogodkov podpira MOL - Urad za mladino.

Brez vstopnine

 

Bežeče sličice!!!

 

Kinoteka:

19:00 Večer SFA: Ob 47. tednu cvička

Živela svoboda, Rajko Ranfl, Slovenija (Jugoslavija), 1987, 35mm, 1.66, barvni, 87'

Ostarelega Repovža (Boris Juh) ob obletnici osvoboditve intervjuva televizijska novinarka. V nasprotju z njenimi pričakovanji, da bo slišala zanosno pripoved pogumnega revolucionarja, ji Repovž pripoveduje o dogodkih ob koncu vojne in tik po njej s šaljive plati. Burka o razprtijah na vasi ob koncu vojne.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

 

Kinodvor:

17:00 Marguerite Duras: Spomini na vojno La douleur, Emmanuel Finkiel / Francija, Švica, Belgija / 2017 / 127'

Leto 1944, okupirana Francija. Nadarjena mlada pisateljica Marguerite Duras in njen mož Robert Antelme sta aktivna člana odpora. Ko Roberta deportirajo, je Marguerite pripravljena storiti vse, da bi ga rešila. Spusti se v nevarno razmerje z lokalnim kolaborantom Rabierjem, toda ali ji ta zares hoče pomagati? Ali pa bi se rad le dokopal do podatkov o odporniškem gibanju? Po avtobiografskem romanu Marguerite Duras Bolečina iz leta 1944.

19:30 Stan in Olio (Stan & Ollie), Jon S. Baird / Velika Britanija, Kanada, ZDA / 2018 / 97'

Izjemna John C. Reilly in Steve Coogan nas popeljeta na poslednjo turnejo legendarnih Stana in Olia ter pokažeta, kaj pomeni pravo prijateljstvo.

21:30 Ne bom več luzerka, Urša Menart / Slovenija / 2018 / 88'

Z angleškimi podnapisi.

Ko se devetindvajsetletna diplomantka umetnostne zgodovine brez denarja, dela in družbe znajde na kavču svojih staršev, ugotovi, da bo odrasti težje, kot je pričakovala.

Mala dvorana:

18:30 Stoletje sanj, Ven Jemeršić / Slovenija / 2019 / 86'

Stoletje sanj je celovečerni dokumentarec o slovenskem izumitelju Petru Florjančiču, ki je pred kratkim praznoval sto let. V njem Peter z lastnimi besedami opisuje življenje, ki je – tako pravi sam – napeto kot Hitchcockovi filmi.