⮎ McKenzie Wark // Medijska teorija ⮌
Drage poslušalke, pozdravljene v enajsti epizodi Povratnih zank, mesečni oddaji o internetni kulturi, teoriji in literaturi. Z vami sem Lea. Današnji input zaznamuje pogovor z medijsko teoretičarko McKenzie Wark. V prvem delu oddaje bomo na kratko kontekstualizirale njeno teoretsko delo, v drugem pa se bomo poglobile v vprašanja avtofikcije, aktualnosti markističnih teorij v digitalni dobi ter moči konceptov.
Vpliv McKenzie Wark je težko na kratko opisati, saj so njena dela in koncepti globoko zaznamovali tako področje širše medijske teorije, kot tudi spodbudili raziskovanje na drugih področjih, na primer na področju podatkovne ekonomije. V slovenski jezik sta prevedeni dve njeni knjigi – Hekerski manifest, ki je leta 2008 izšel pri Maski in Molekularno rdeče: Teorija za dobo antropocena, ki je izšla deset let kasneje pri založbi Sophia. V prevodu je v sedmi številki revije Šum, naslovljeni Poteza 37, izšel tudi članek, ki je bil izvorno objavljen v reviji E-flux z naslovom Digitalna provenienca in umetniško delo kot derivat.
Avtorica je v Ljubljani gostovala 14. oktobra na dogodku Uglaševanje, ki ga soorganizirata revija Šum in Moderna galerija. Tokrat sta v sodelovanju z zbirko Izhodi pogovor z avtorico vodila Marko Bauer, prevajalec knjige Molekularno rdeče in Primož Krašovec, sourednik zbirke Izhodi. Zdaj ko smo pokazale, da avtorica zavzema svoje mesto tudi v domači teoretski krajini, se lahko posvetimo predstavitvi nekaterih del, na katera se navezuje intervju.
Hekerski manifest je morda avtoričino najbolj vplivno delo, saj je že leta 2004, ko je bila spletna krajina popolnoma drugačna, postavilo konceptualne temelje za bodočo analizo digitalne in kasneje algoritmične ekonomije. Delo je nastalo v času prehoda med starim in novim spletom – po poku dot com bubbla, torej umiku spekulativnega kapitala, ki se je do takrat zbiral v spletnih naložbah na podlagi dojemanja spleta kot prihodnosti človeškega delovanja. Hkrati je bilo napisano v obdobju, ko so se začele graditi hegemonične strukture, ki vladajo današnjemu spletu — brskalniki, targetirani oglasi in družbena omrežja.
Kot je v spremni besedi k prevodu zapisal že Janez Strehovec, so bili nekateri elementi teorije ali njene napovedi že štiri leta po izdaji zavrženi kot napačni, predvsem zaradi neverjetne hitrosti spreminjanja spletne ekonomije. Vseeno so bili temelji postavljeni in mnoge druge avtorice so lahko gradile na prvotnih opažanjih. Leta 2019 je Wark izdala knjigo Capital Is Dead: Is This Something Worse?, kjer je svoj argument razširila in v svojo teoretično strukturo dodala logističen razred, ki nadzoruje platforme. Obenem platformno ekonomijo pojmuje tudi kot glavno akterko pri procesu nevtralizacije revolucionarne moči dela.
V delu Molekularno rdeče avtorica najbolj jasno pokaže svoj odnos do teorije in se s pogledom v preteklost vpraša, kaj smo zgrešile. V knjigi prepleta teorije pozabljenih avtorjev, katerih ideje nam lahko koristijo tudi v sodobnosti in izpostavi pomen poznavanja zgodovine teorije ter odprtosti pri njenih mejah. Tako ima v knjigi denimo teoretski spor Bogdanova in Lenina enako pomembno vlogo kot avtorjeva fikcija. Wark tako vzpostavlja prav teorijo-fikcijo kot enega izmed bolj produktivnih doprinosov Bogdanove zapuščine ter podobno poudarja moč nizke teorije, ki lahko deluje ločeno od rigidnih akademskih kanonov.
S tem je avtorica morda nakazala svoj avtofikcijski obrat; v zadnjih letih je namreč svoje pisanje usmerila v obliko, ki jo sama imenuje avtoteorija in ki jo je razvila v delih Dispositions, Philosophy for Spiders, Raving ter Love and Money, Sex and Death. Tu avtorica morda najizraziteje piše v nizkoteoretskem slogu, saj denimo etnološko raziskavo nočnega življenja prepleta z lastnim doživljanjem in fikcijo.
S temi spodbudnimi besedami se poslavljamo od avtorice. Danes smo kot podlago poslušale skladbo Spiritual Cramp avtorja Ayegy.
Naslednjič bomo v Povratnih zankah prebirale delo Swiping right on god, ki je pravkar izšlo pri Aksiomini zbirki PostScriptUM in se o mrežni spiritualnosti pogovorile z avtorico Sophie Publig. S tem zaključujemo današnji output.
Prebirala je Lea, luč pa ji je pridržala Tina.
Dodaj komentar
Komentiraj