Petnajstega decembra smo se vajenke Radia Študent ponovno toplo oblekle in odpravile na praznične ulice Ljubljane. Kot mnogo RKHV vajenk pred nami smo si tudi me dovolile, da nas za en kratek večer obsede zli duh po imenu Božična radost.

izjava

Zdaj že tradicionalen sprehod po mestnem jedru je gnala žgoča misija. Naš cilj je bil povprašati sopraznovalce, kaj si mislijo o adventu v Ljubljani. Prva pereča tema je bila: kako dafak je ime smrečici na Prešercu?

Med našimi sogovornicami so se kresala mnenja glede imena za smreko. Tudi same pa nismo bile docela prepričane, kaj je res in kaj ne. V različnih medijih je bilo namreč moč zaslediti različne podatke o imenu naše praznične predstavnice. Andreja, Božičnica, Kristina … Iz godlje v zvezi z imenom smreke nas je na koncu rešil časopis Delo: 

»Na smreko, ki so jo pred dnevi pripeljali v središče slovenske prestolnice, že napeljujejo novoletne lučke. 18 metrov visoka in štiri tone težka smreka – sprva so jo poimenovali Andreja – je prispela iz Medvod. Med možnimi imeni so sicer še tri – Božičnica, Esmeralda in Kristina.«

Radovedne smo se pozanimale, kaj o tem pravi ulica:

izjava

Prisluhnimo, kaj so o smrečici delili še drugi mimoidoči:

izjava

Skratka, Andreja se je očitno izkazala za izredno neprepričljivo poimenovanje. Morda za naslednje leto predlagamo ime Sanela.

Letošnja praznična okrasitev z naslovom »V odnosu z razmerjem«, ki jo je zasnoval Urban Módic, tematizira razmerja med bitji, atomi, ozvezdji in drugimi ravnmi zemeljskega obstoja. V ospredju je zlati rez kot simbol idealnega razmerja iz narave, umetnosti in arhitekture. Glavno sporočilo okrasitve je, da smo lahko v odličnih odnosih tudi, če smo različni. No, tako je vsaj zapisano.

Druga pereča tema letošnje okrasitve so tako bile tudi lučke, ki so – letos spet – delovale izrazito, hm, prokreativno. Njihova oblika je pri marsikom vzbudila asociacije na spermije, kar je abstraktno idejo razmerij in nastajanja življenja naredilo presenetljivo dobesedno – in javno precej razpravljano.

Kaj o tem meni ljudstvo?

izjava

Večina naših sogovornic je okoli prokreacijske tematike poplesavala po prstih in ostala v splošni terminologiji narave in biologije. No, razen enega.

izjava

Lučke pa niso samo razvedrilen okrasek, ampak tudi močan onesnaževalec. V pogovoru smo izvedele, kaj si naše sogovornice mislijo o energetski porabi več kot 50 kilometrov dolge napeljave praznične razsvetljave.

izjava

Očitno Ljubljančani v odnosu do energetske trajnosti ubirajo ima-se-može-se pristop.

Med našim raziskovanjem je na plano prispel tudi skrb vzbujajoč podatek. Kar nekaj gostinskih obratov in stojnic naj bi kuhano vino namreč mešalo iz praškov. Kaj si nevedne kupke mislijo o tej veleizdaji in kaj same dajejo v svoje kuhano vino? Mnenja so – kot naše degustirano vino – mlačna.

izjava

Letošnja novost – bezgovo kuhano vino! Prisluhnite.

izjava

Letošnji ljubljanski advent pa je podžgala tudi debata o prepovedi trubačev. Po radikalnem sklepu ljubljanskega mestnega sveta, da prepove spontane ulične nastope, je – v odsotnosti razpečevalcev goveje glasbe – ulice zapolnil zvok masovno proizvedenega popa in otroških božičnih pevskih zborov. Včasih smo lahko slišali kar dvojni udarec, in sicer otroške pevske zbore, ki pojejo priredbe pop pesmi.

izjava

V vsakem primeru lahko samozavestno trdimo, da vakuum, ki so ga pustili ulični glasbeniki, ni bil kakovostno zapolnjen. Malce klavrno vzdušje na Prešernovem trgu smo na koncu večera dopolnile z več kot zasluženim kuhančkom. Med gretjem ob umetnih kaloriferjih smo zaključevale svojo izkušnjo praznične Ljubljane, za katero se zdi, da s svojo kuliso obiskovalce pušča ravnodušne. Morda bodo naslednje leto potrebne radikalnejše novosti, da bi praznični duh lahko zaobjel letos mrki center.

Božično radost so širile vajenke Zara, Lara R., Lara D.B., Maja, Lisa in Nina, z mentoricami Elo, Lino in Mártinom.

V današnji oddaji je bila kot glasbena podlaga uporabljena skladba Beat Mekanik - Easy Christmas (vir: Free Music Archive; licenca: CC BY).