Kdo bo letos žel nadležni feministični plevel?
Na prisojnih travnikih in gozdnih čistinah predalpskega sveta iz zelenja pogosto izstopa majhna in nenavadna rastlina.
Brezstebelna kampava ali poljudno bodeča neža je nizka, skoraj pritlehna trajnica, katere srebrni lesketajoči cvet počiva tik nad tlemi. Je brez vidnega stebla, obdana z rozeto ostrih, nazobčanih listov. Deluje kot majhna zvezda, ujeta med kamni in travo.
Bodeče neže so znane predvsem po svoji trdoživosti, saj preživijo v surovem gorskem svetu, kjer je prst izčrpana in nerodovitna ter so razmere za rast pogosto precej neprijazne.
Bodeča neža je trajnica. Njeni listi se vsako pomlad znova razprejo, njen cvet pa vztraja vse do zgodnje jeseni. Rastlina se vrača iz leta v leto.
Tudi letos je bodeča neža pokazala svoje bodice. Tokrat so se zapičile v izjavo podjetnika Štefana Pavlinjeka.
Bodeča neža zaseda tudi zelo pomembno vlogo v ljudskem zdravilstvu. Njena korenika vsebuje eterična olja, ki delujejo protibakterijsko in antimikotično ter nižajo vročino. Poznavalci jo uporabljajo za lajšanje prehladov in izpuščajev na koži ali pa kot antibiotik.
Svoje latinsko ime, Carlina acaulis, je dobila po Karlu Velikem. Zgodba priča, da je monarh, ko je kuga lomastila po Evropi, iskal zdravilo za to okrutno bolezen. To pa naj bi po legendi našel v zdravilnih koreninah bodeče neže. Okrepljen se je lahko lažje uprl strupu, ki je razsajal v družbi.
Več o strupu v družbi nam je povedala sogovornica Maja Peharc iz ekipe portala spol.si.
Bodeča neža ima več imen, nekatera so bolj, druga pa manj prijazna. Poznamo jo tudi kot beli kužnik, bodič, bodičje, bržavda, kampaneža, konjska potica, kužnica, sitič, sitnec, veliki striček ali vražji stric. Imena se spreminjajo, odvisno od tega, koga bodice oplazijo.
Marsikateri sprehajalec ali »rastlinoved« je že izkusil, kako hitro zna bodeča neža zbosti ob vsakem grobem dotiku. Na žalost ne velja vedno pravilo, da osel ne bo šel dvakrat na led. Nekateri osli led preizkušajo vedno znova.
Gorski pastirji so svoj čas rastlino uporabljali kot vremenokaz. Ob prihajajočem dežju se namreč venčni listi skrčijo in tako zaščitijo cvet. Zaprta bodeča neža je pokazatelj slabega vremena.
Bodeča neža pogosto raste tam, kjer je zemlja plitva in razmere zahtevne. Tudi izjave, ki so vsako leto nominirane, razkrijejo razpoke v družbenih pričakovanjih.
Na travniku bodeča neža sicer ne zraste visoko. A ko jo enkrat opaziš, jo težko spregledaš. Podobno velja tudi za besede, ki jih vsako leto izpostavi nagrada z njenim imenom. Narava bodeče neže je, da ob stiku najprej zbode in zaboli, ampak na koncu njena vsebina celi in zdravi.
Po travniku javnega diskurza sta hodili vajenki Maja in Lisa.
Dodaj komentar
Komentiraj