Gledalke pod vplivom
V Slovenski kinoteki se v teh tednih vrstijo projekcije celovečernih filmov dveh režiserjev druge polovice prejšnjega stoletja, ki sta vsak na svoj način oblikovala ameriški in evropski filmski prostor. Plakati po Ljubljani nas vabijo predvsem na retrospektivo Johna Cassavetesa, ki nas popelje k začetkom ameriškega neodvisnega filma. V tem tednu pa poteka še vsakoletni cikel Dnevi poljskega filma, tokrat s projekcijo izbranih celovečercev Andzreja Wajde.
Za več o aktualnem kinotečnem programu smo vprašale Anjo Banko, sodelavko programskega oddelka Slovenske kinoteke.
Andreja Wajdo predstavljamo v letu ko …
Banko smo vprašale še, kakšen pomen ima poljski režiser v nacionalni in nasploh evropski kinematografiji.
Ravno to odmikanje od tradicionalnih filmskih vzorcev je značilno tudi za Johna Cassavetesa, v New Yorku rojenega filmskega ustvarjalca, ki se mu bomo posvetile v nadaljevanju. Svojo pot je začel kot igralec, od konca 50. let naprej pa je razvijal režisersko prakso. Banko nam pojasni kontekst umetnosti tega povojnega obdobja.
V kontekstu ameriškega filma od 50. let pa do danes je središče studijskih produkcij Hollywood. Ustvarjanje izven tega imenujemo neodvisna produkcija. Ta se je vzpostavljala na vzhodni obali ZDA, torej tudi v Cassavetesovem rojstnem New Yorku. Cassavetes velja za enega od pionirjev ameriškega neodvisnega filma. Zdenko Vrdlovec v leta 1994 objavljeni knjižici John Cassavetes zapiše, da je ustvarjanje tega režiserja dozorevalo v neposrednem dialogu in občasnem sodelovanju s Hollywoodom, a hkrati v jasnem odmiku od njegovih produkcijskih, estetskih in pripovednih pravil. Vrdlovec zapiše, da je Cassavetesova dvojna pozicija, znotraj sistema in proti njemu, bistveno zaznamovala njegov filmski izraz.
Banko nam pove, kateri ameriški avtorji so poleg Cassavetesa še oblikovali neodvisno produkcijo.
Kakšni so bili produkcijski pogoji ameriškega neodvisnega filma?
Velja izpostaviti da so to dela ki so nastajala na zelo …
V Slovenski kinoteki so pripravili tudi program Dialogi s Cassavetesom, sklop štirih filmov spremljevalnega programa k retrospektivi. Predvajali so izbrane filme, ki so nastajali v takem ali drugačnem sozvočju s Cassavetesovo kinematografijo. Več o programu nam je povedala Banko.
Ko ustvarjamo tovrstne spremljevalne…
Cassavetes se je torej s svojimi filmi oddaljil od klasične narativne strukture prejšnjega časa in se namesto tega osredotočal na vsakdanje situacije, odnose in čustvena nihanja. Vrdlovec o režiserjevih filmih zapiše: »[…] prizor ni podrejen dogajanju, marveč osebam.« Omenjeni filmski teoretik pa izpostavi tudi pogosto rabo vélikih planov, ki se v nasprotju s studijsko produkcijo ne osredotočajo le na eno osebo, filmsko zvezdo, ampak na več likov in s tem film osebe kadrira kot »enakovredne«. Banko nam je povedala, kako je Cassavetes kreiral like svojih filmov.
Cassavetesa vseskozi zanimajo liki…
Like sooblikuje tudi Cassavetesov pristop do igre, imenovan »temeljna vloga igralca«. To pomeni, da primarni vir igre ni vloga, ampak – ravno nasprotno – igralec v svoj lik vnese lastno energijo. Ta pristop pojasnjuje Banko.
Nenazadnje on je začel svojo filmsko kariero kot igralec …
Cassavetes je s svojimi začetnimi vlogami pridobil prepoznavnost, da je lahko zbral denar za že omenjeni prvenec Sence iz leta 1959, igral pa je tudi v nekaterih svojih filmih. Banko je izpostavila, da Cassavetes največkrat igra v bolj žanrskih produkcijah, kjer se pogosto pojavi v vlogi zlikovca. V program retrospektive so poleg filmov, ki jih je režiral, vključili dva filma, v katerih je sodeloval kot igralec, Rosemaryjin otrok Romana Polanskega in Morilci Dona Siegla. Liki, ki jih Cassavetes uteleša v teh dveh vlogah, sovpadajo z mitsko podobo, ki jo je ustvaril kot režiser.
Za konec predstavitve retrospektive se vrnimo na Miklošičevo, v dvorano Silvana Furlana, kjer bodo še do sredine februarja predvajali Cassavetesove filme. Do sedaj je bilo več projekcij zelo dobro obiskanih, celo razprodanih.
Izkušnja kuratorjev retrospektive nam kaže, da so Cassavetesovi filmi težko dostopni. Ko so povprašali po kinotekah, s katerimi sodelujejo, te bodisi niso imele filmskih kopij bodisi so imele le eno, ki je zaradi možnosti obrabe niso mogle posoditi. Zato so vsi Cassavetesovi filmi v retrospektivi digitalne verzije. Če bi torej želeli videti Cassavetesove filme v slovenskih kinodvoranah, so projekcije v naslednjih dveh tednih verjetno ena izmed redkih priložnosti.
Kinoteko sta obiskali Laura in vajenka Lisa.
Dodaj komentar
Komentiraj