HaywardxDälek: HaywardxDälek
Relapse Records, 2025
Politično gledano živimo v precej nepredvidljivih časih. Našo temeljno orientacijo okrog pravil delovanja sveta nam dnevno spodnašajo globalna geopolitična trenja, nema za kakršenkoli protivpliv ali apel k človečnosti, medtem ko se trenutni postideološki moment kaže za izpraznjenega vsega pomena, ko je vsak premik na šahovnici oblasti zveden na golo, neapologetsko funkcijo moči. V tej luči je razumljivo splošno izginotje prepričanja, da na obzorju leži nek oprijemljiv emancipatorni projekt, v katerega se splača vliti upanje, in zagotovo je to tudi eden od razlogov, zakaj se včasih zdi, da je specifično glasbena kultura danes nekoliko obtičala v statiki. Že zdavnaj izžeti in preživeti slogani ter kulturno-politična gibanja, ki jih s sodobne perspektive tako ali tako obravnavamo kot nekoliko naivna, pač ne morejo masovno aktivirati novih generacij ustvarjalcev in novih publik, ki danes prej zapopadejo trende ironizacije. V takšnih obdobjih morda zato ne gre takoj iskati neke nove umetniške struje ali nove oblike kritike, ki bi vskočila kot protistrup vsesplošnemu nihilizmu. Morda je prav zdaj najbolj potenten tisti umetniški projekt, ki uspe iskreno zapisati sámo vzdušje nekega časa, prijeti za roge to neoprijemljivo intenziteto, s katero svet danes poka po šivih, in dokumentirati čas, ki bi se mu večina od nas raje odrekla, ne da bi ga pri tem skušal kakorkoli odrešiti.
S tem v mislih v Tolpi bumov predstavljamo glasbeni izdelek, ki se loti takšnega pristopa zapisa in estetizacije razpada. Na vrsti je album HaywardxDälek, skupni projekt Charlesa Haywarda, angleškega bobnarja in soustanovitelja zasedb eksperimentalnega rocka This Heat in Camberwell Now, ter, na drugi strani ringa, ameriškega raperja in producenta Willa Brooksa, bolje znanega pod monikerjem MC dälek. Istoimenski album dvojca HaywardxDälek je zasnovan na podlagi abstraktnega, eksperimentalnega hiphopa, postavljenega v dialog z industrialnim nojz rockom, temnoambientalnimi atmosferami in prosto improvizacijo. Glasbeni izraz, ki vznikne iz fuzije pristopov teh dveh mojstrov ustvarjalcev, je docela fokusiran in spretno tvori disonantno, nepredvidljivo, a venomer koherentno zvočno krajino, ki nas v slabi uri povede skozi serijo opresivnih zvočnih ritualov.
Sodelovanje dvojice HaywardxDälek izvira v septembru 2023, v glasbeni rezidenci Samarbeta v angleškem Salfordu, kjer sta se glasbenika za dva dni v navalu navdiha lotila skupne improvizacije. Bobne in sintisajzer je upravljal Hayward, Brooks pa je kolegovo igranje dopolnil z uporabo digitalnega semplerja in kasneje tudi vokalno obogatil. V roku slabega tedna sta tako uspela skrojiti devet komadov, jih ponovno posnela v studiu in pripravila verzije za živo izvedbo, ki ju je čakala ob koncu rezidence. Brooks je kasneje vzel posnetke nazaj v domači New Jersey, kjer je izpilil miks in spisal ter posnel besedilo za slabo polovico skladb.
Štiriinpetdesetminutna plata, ki je nastala kot rezultat njunih prizadevanj od rezidenčnega sodelovanja naprej, je prepojena z apokaliptično atmosfero. Živi v neprekinjeni tenziji, ki mutira med različnimi formami in ki se iz komada v komad valja od aktivne paranoje do temnoambientalne hipnotike, nad katero udrihajo Haywardovi majavi bobni in Brooksovi z distorzijo nasičeni vokali – vsak renčeč izdih je otežen z vlago in odet v gost snop dima. Brooksovo rapanje sodi v tisto strujo punku dolžnega eksperimentalnega hiphopa, ki se v smislu agresivnosti bolj približa kakšnim Injury Reserve kot pa Death Grips; bolj previden in sumničav, v nobenem pogledu pa krotek.
Skladbe albuma HaywardxDälek so zasnovane okrog dokaj preprostega, a vseskozi hipnotičnega perkusivnega skeleta. Hayward, ki jih ima danes že krepko čez sedemdeset, igra bobne z zanosom in poveljem, kot je moč pričakovati od tudi najbolj spopadljivih izdaj benda This Heat. Dinamika, ki jo tvori bobnanje v prepletu z razvlečenimi sinti in Brooksovim industrialnim semplanjem, slika zvočno kuliso z dvojnim značajem. Hkrati je popolnoma moderna, masovna, zarjavela in brezosebna v stilu tovarniške mašinerije, kot je tudi odeta v mistiko, v stalni navezavi na neko duhovno dimenzijo, katere prisotnost čutimo v iskrah, fluksih in izmaličenih glasovih digitalnih vezij. Glasba je tako vseskozi mračna, v ključnih trenutkih eksplozivna, ko brodenje med živčnimi motivi kondenzira v surove bobnarske rafale.
Nabor Brooksovih semplov se razteza od posnetkov didžeriduja in subtilnih elektronskih glitchev do protestnih vzklikov v podporo svobode Palestincev. Glasbenik poveže golo, fizično mehanskost z vse preveč človeškimi motivi – na ravni besedila se eksplicitno loteva sodobnega družbenega ozračja, zaznamovanega z masovnimi tragedijami in vsesplošno krizo pomena, ne da bi se pri tem spustil v past lahke moralizacije ali medlih klicev k akciji. V tem pogledu je primerno sodoben, v smislu, da si odreče odmik k varnim ideološkim blažilom in na mesto tega iz sence razkroja izplete zvočni zapis, ki je v vseh pogledih umeščen v tu in zdaj. Četudi je pri tem večji del inštrumentalne genetike albuma nastal pred viškom družbene razsrediščenosti, v kateri živimo danes, se zdi, da je prav to vzdušje album HaywardxDälek spretno anticipiral in tako dalje odmeva v nas kot zapis in svarilo neubesedljive, vse banalnejše sedanjosti.
Dodaj komentar
Komentiraj