Everything Is Psychedelic: The Beautiful Malaise
Everything is Perfect Records, Live at the Clinic, 2025
Britanski producent psychedelic ensemble. in raper Tony Bontana sta drugič združila moči v okviru skupnega projekta Everything is Psychedelic in se po istoimenskem, devetminutnem EP-ju iz leta 2021 ponovno podala na skupno avanturo, ki je lani obrodila več kot dvakrat daljši, živopisnejši dolgometražec.
Lanska plošča je ponovno plod sodelovanja med Tonyjevo založbo Everyhting is Perfect, ki jo je ustanovil skupaj z glasbenikom Sinkom600, in založbo psychedelic ensembla. z imenom Live at the Clinic. Tonyjeva založba se osredotoča predvsem na eklektične in eksperimentalne izdaje, ki izražajo njegovo osebno senzibiliteto in ustvarjalni izraz. Po drugi strani pa sta ime in koncept založbe Live at the Clinic izšla iz legendarnega londonskega kluba, ki je kasneje postal podzemna platforma oziroma gibanje, ustvarjeno za glasbenike, ki v glasbi vidijo nekaj svetega in terapevtskega – kot nakazuje tudi ime kluba. S to idejo v jedru The Clinic predstavlja varen prostor, v katerem ustvarjalci lahko raziskujejo, eksperimentirajo in razvijajo svoj zvok, podobno kot se godi s psychedelic ensemblom., ki je del te zgodbe od samega začetka.
Pričujoči album je tako nastal kot presečišče konceptov obeh. Naslovnica albuma in tudi ime projekta vsebujeta citat Ricka Rubina, znanega producenta plošč in soustanovitelja založbe Def Jam, ki se ponavlja v enem od njegovih zapisov in zajema refleksijo absurda in dolgočasnosti sveta, prepleteno s svetlimi utrinki, zaradi katerih je vredno živeti. Paradoks in kaos, na katera namiguje citat, puščata močan pečat tudi v zvočni podobi druge plošče projekta Everything is Psychedelic. Iz te ideje je vzniknila glasba, zaznamovana z intenzivnimi plastmi zvoka, vokalnimi in inštrumentalnimi sempli v nenehno spreminjajočih se različicah ter z izstopajočim Tonyjevim rapanjem, ki se organsko vpenja v kompleksno zvočno sliko in jo vodi.
Takšen pristop ni naključen, ampak se spontano navezuje na širši ustvarjalni kontekst skrivnostnega londonskega beat wizarda, kot se poimenuje sam. Ta je zvočni nered prvič predstavil leta 2015 z dolgometražcem psychedelic ensemble. takes a nap during a b-movie, s katerim si je prisvojil številne žanrske oznake, denimo elektronski protofunk, neopsychedelia in posthiphop, kar jasno kaže na njegovo izrazno in zvočno vsestranskost. Z njim je hkrati začrtal zvočni manifest, ki ga zaradi bogate zvočne palete vselej znova nadgrajuje in preoblikuje z drznimi aranžmaji in idejami. Od takrat naprej se z ustvarjanjem vse bolj osredotoča na raziskovanje industrijsko obarvanih zvokov, nojza ter eksperimentiranja z efekti in preprostimi beati – elementi, ki zvoku vlijejo občutek nenehnega nihanja med redom in razpadom.
Prav v tem vmesnem prostoru, v katerem se kaos in struktura nenehno dotikata, deluje psychedelic ensemble., ki produkcijsko vsestranskost od začetka bogati s premišljenim izborom. Za primer tega se lahko ozremo k albumu Live at The Clinic iz leta 2018, na katerem so se mu med drugim pridružili nekateri značilni glasovi alternativnega hiphopa, kot so raperji Pink Siifu, Yungmorpheus in Blu. Združuje jih eksperimentalen, DIY pristop ter razumevanje rapa kot kanala za osebno preizpraševanje in družbeni komentar. V tem kontekstu je letošnjo vlogo v celoti prevzel Tony Bontana, ustvarjalec z izjemno bogato kariero, ki se je začela leta 2019. Od tedaj je izdal približno dvajset albumov, zaznamovanih z aranžmaji, ki se gibljejo med abstraktnimi beati in nežnimi sempli ter soulovskimi melodijami. Za boljšo predstavo lahko zvok primerjamo z delom kolegov, kot je Open Mike Eagle, čeprav Bontana ves čas ohranja jasno prepoznaven avtorski izraz.
Aktualno sodelovanje se je izkazalo za zelo plodovito. Psychedelic ensemble. je značilno nadgradil in dodatno razgibal zvok njunega prejšnjega skupnega izdelka. Beatmaker je kaos oblikoval na nov način ter prispeval nabor dinamičnih, razdrobljenih in zagličanih beatov, ki jih z nenehno rabo loopanja, delayev in drugih efektov nenehno preoblikuje. Bontana je to začinil s suverenim flowom, ki se brez napora giblje med sproščeno in agresivnejšo, neposrednejšo izvedbo, s čimer se se približa senzibiliteti in ostrini raperja Jpegmafia, tako v smislu hardcorovskih, distorziranih zvočnih krajin kot tudi s številnimi popkulturnimi referencami in sempli, ki segajo od internetnih igric do filma. Na to namigujejo naslovi skladb, denimo Letterboxd Men, pa tudi njihova odštekana poimenovanja in stilizacija.
Energija, ki sta jo ustvarila, je vročična, intenzivna in neukrotljiva. Psychedelic ensemble. k temu prispeva z nebrzdanim nojzom, prodornimi vokalnimi sempli in ostrimi, rezkimi beati. Pomemben del celotnega zvočnega pejsaža predstavljajo tudi inštrumenti, ki dodatno zaostrijo že podivjano energijo, med njimi pa še posebej izstopajo nasilno zveneči bobni in kitare, kar Tony nadgradi s kričavim, neuglajenim rapanjem. S takšno izrazito brutalnostjo in Bontanovim nefiltriranim izražanjem zvok albuma zlahka primerjamo z ameriško eksperimentalno hiphop zasedbo clipping., znano po ostrih udarcih in brezkompromisni zvočni estetiki, ter enako neusmiljenim pristopom punk rap zasedb, kot sta Paris Texas in South Strip.
Kar zadeva gostujoče glasbenike na albumu, le nekaj sodelovanj subtilno okrepi celoto. Med njimi je raper Mary Sue, s katerim je psychedelic ensemble. že sodeloval. V skladbi If I get to choose? I'm picking soul every time. na kratko doda nekaj verzov v svojem značilno sproščenem slogu. Hkrati ta komad predstavlja prehodno točko na albumu, ko se val jeze in nezadovoljstva prelevi v bistveno manj razburjene verze, razmisleke in občasne hecne opazke. Ta slog vztraja vse do zadnjega komada 0121, ki ponudi introspektivnost, bogato z bas linijami in subtilnimi detajli, ki v tem duhu sklene album.
Razdvojenost v vsakem vidiku, razpršenost, a hkrati premišljenost, ki dajeta vtis nadzorovanega kaosa, bogastvo zvokov, pristopov in navdihov ter izjemna vokalna in pesniška moč Tonyja Bontane opredeljujejo vrednost albuma in vzbudijo množico čustev. Sproščeno prehajanje med različnimi žanri, od maničnega metala do ritmičnega hiphopa, daje občutek svobodne ustvarjalnosti, medtem ko presenečenje in bizarnost nista prisotna zgolj v obliki šoka, temveč sta bistveni del izraza.
Vsak aranžma na plošči The Beautiful Malaise je svet zase: bombastičen, živopisen in avtentičen. Dejstvo, da je nešteto semplov in beatov obogatenih z izjemnimi sposobnostmi Tonyja Bontane in natančnim koordiniranjem zasedbe inštrumentalistov, pri čemer je prispevek vsakega opažen, le poudarja ustvarjalno moč albuma. Celota je razburljiva, sveža in verodostojna, utemeljuje pa tudi naslov plošče, saj se zvočni učinek in vsebina vrtita okrog prelepe nelagodnosti. Vse je psihedelično, nemirno in hkrati čudovito – in dvojec Everything is Psychedelic to prepričljivo ponazori.
Dodaj komentar
Komentiraj