Aesop Rock: I Heard It's a Mess There Too
Rhymesayers Entertainment, 2025
Newyorški raper Aesop Rock oziroma Ian Bavitz se je, ko je v poznih devetdesetih kariero začel z dolgometražcem Music for Earthworms, že v samem začetku uveljavil kot ena ključnih figur alternativnega hiphopa. Prepričal je s premišljenimi beati in povsem edinstvenim načinom pisanja in se uveljavil kot eden najiznajdljivejših rimoklepačev.
Z dvanajstim izdelkom, I Heard It's a Mess There Too, marljivo in vztrajno nadgrajuje ustvarjalni lok, tokrat z nekoliko drugačnim, skromnejšim zvočnim pristopom, pri tem pa hkrati ostaja samosvoj. Še vedno opleta z nabrušenim jezikom, verzi so polni drobnih fint in referenc z najrazličnejših področij, ritmi pa opazneje priklicujejo dediščino boombapa.
Glede na njegov sloves enega največjih mojstrov besede v hiphopu ni presenetljivo, da sta se naslov in koncept albuma porodila iz verza uvodnega komada. Dobro znana tesnoba, ki jo je raper začutil v frazi »I heard it's a mess there too«, ga je spomnila na pogovore s prijatelji z vseh koncev, ki so se vrteli okrog iste točke: nered je povsod, le v različnih preoblekah. Ta misel ga je spodbudila, da je novi album zastavil kot nekakšen dnevnik sveta okrog sebe, da je poskusil ujeti duh negotovosti in tudi povezanosti, ki v brezupnih časih skupnost kljub vsemu ohranja nerazdružljivo.
Iz te ideje je vzniknilo dvanajst komadov, ki v Rockovem značilnem slogu z osredotočenim in samozavestnim rapanjem pronicljivo beležijo njegove občutke, spomine in pomisleke o svetu. Znova se namreč opira na oster jezik, hermetične metafore in primerjave v verzih, ki tečejo kot neprekinjen tok misli. Ti tokovi so izjemno specifični, na videz naključni in pogosto tako razpršeni, da ob prvem poslušanju težko dojamemo, kaj natančno želi glasbenik povedati. Delujejo skoraj razsekani, brez jasne logike ali reda in so vedno prežeti z njegovo slovito besedno bogatostjo, ki mu je prinesla status raperja z najzajetnejšim besediščem v hiphopu, zgrajenim z branjem vsega, kar mu je prišlo pod roke, od novic do znanstvenih člankov.
V zvočnem smislu se je Aesop Rock, kot smo že namignili, odmaknil od ustaljenega pristopa in vpeljal nekaj novosti, ravno toliko, da domišljijo poslušalcev prijetno požgečka, a ne toliko, da bi povsem predrugačil prepoznavno glasbeno podobo. Vodilo pri ustvarjanju je bil tokrat zvočni minimalizem. Beatom je pustil dovolj prostora, da zadihajo, in kot edini producent komadov oblikoval prečiščene, enostavne ritme, ki tvorijo bistvo albuma.
Na začetku, v skladbah Crystals and Herbs in The Cut, prevladujejo subtilni loopi, zadržano rapanje in drobni, ponavljajoči se namigi sintetizatorjev. S tretjim komadom, Full House Pinball, pa jih zamenjajo mastne, a ne prevladujoče bas linije, ki ustvarijo bolj razgibano, gladko zvočno sliko, ob kateri tudi rapanje postane poskočnejše in namigne na prijetno dinamiko, ki bo na albumu prevladovala kasneje.
Kljub omenjenim variacijam vzdušje ostaja precej enotno. Aranžmaji se iz komada v komad, pa tudi znotraj posameznih skladb ne spreminjajo izrazito, zaradi česar bi lahko muzika zdrsnila v monotonost. Boombapovski odkloni, denimo v komadu Pay the Man, poslušalca pritegnejo h kimanju in premikanju nog, medtem ko besedilo in interpretacija spodbudita našpičenje ušes. Nekatere komade si zavrtimo večkrat, da bi ujeli Rockovo perspektivo in razvozlali njegove abstraktne verze. Da bi razumeli, kaj vse se skriva med vrsticami.
Abstraktnim podobam in primerjavam navkljub lahko iz naslova albuma kot tudi iz vsebine komadov razberemo, da je osrednja nit albuma glasbenikov pogled na današnji svet, v katerem se, kamorkoli se obrnemo, vedno znajdemo pred bolj ali manj istim kaosom. O tem spregovori na samosvoj način, ne preveč fatalistično ali moralistično, temveč morda nekoliko utrujeno. Spregovori kot nekakšen realist, ki ne bo dopustil, da ga ta svet povsem zmelje. Tako tudi v današnjem času najde prostor za male rituale in utrinke iz vsakdana, ki mu pomagajo preživeti negotovost in na kratko najti zavetje v naravi in dobri družbi.
Na plošči I Heard It's a Mess There Too se Aesop Rock pokaže v nekoliko prenovljeni podobi z bistvom v ogoljenih beatih in polnih bas linijah ter zmerni uporabi sintetizatorjev. Letos se je spustil v minimalističnost, ki je ne moremo enačiti z dolgočasnostjo, pri tem pa še vedno vzgaja prepoznavno razkošje besed in misli o svetu, ki je kot kristalna krogla, v kateri niso vedno le kristali in zelišča, temveč tudi nalivi, kisel dež in močni tokovi.
Dodaj komentar
Komentiraj