Forum nove glasbe – šesti koncert: Razpoložljive skladbe
Slovenska filharmonija, Ljubljana, 26. 11. 2025
Recenzentu letos ni uspelo obiskati več kot zgolj zaključnega, šestega koncerta festivala Forum nove glasbe, ki se je odvijal med 11. in 26. novembrom 2025. Izjemno bogat program festivala je bil letos osnovan okrog opusa Johna Cagea pod naslovom Odprta kletka. Kuratorstvo so letos v svoje roke vzeli kar organizatorji festivala Nina Šenk, Larisa Vrhunc in Gregor Pompe z namenom temeljite predstavitve Cageevega dela, kreativnega razvoja in vplivov, kakršne pri nas še ni bilo.
Zadnji koncertni večer se je odvil v sredo, 26. novembra, v dvorani Slovenske filharmonije. Kot so v programski knjižici zapisali tudi organizatorji, so se po tolkalnih, gledaliških, konceptualnih, eksperimentalnih in plesnih formatih na dotičnem koncertu vrnili v bolj tradicionalen koncertni okvir. Šest skladb je izvajal ansambel Foruma nove glasbe pod vodstvom dirigenta Petra Rundela. Cilj programa koncerta je bil predstaviti razvojno pot od Cageevih predhodnikov, sopotnikov in naslednikov. Izvedena dela so bila Veriga 1 Witolda Lutosłavskega, Rutinske preiskave Mortona Feldmana, Razpoložljive oblike I Earla Browna, Štirinajst Johna Cagea, Koncert, op.24 Antona Weberna in Oblika 2 (V spomin Johnu Cageu) Jamesa Tenneyja.
Kot si verjetno lahko predstavljate, so izvedene kompozicije veliko bolj kot z estetsko plastičnostjo zaznamovane z raziskovanjem zvena, tekstur, naključij in drugih protokolov, s katerimi je ansambel z vnaprej določeno mero avtonomije interpretiral partituro. To seveda od izvajalcev poleg tehničnih sposobnosti terja tudi kilometrino v izvajanju nove glasbe in udobnost s sorodnim materialom, iz katere izhajata prepričljiva suverenost in kreativna samozavest.
Ansambel Foruma nove glasbe je vse te zahtevke obkljukal, prav tako pa je uspel glede na dejstvo, da ni stalen ansambel, pripeljati medigro in barvno ter ritmično poenotenost na izjemno visok nivo. To se je pokazalo takoj na začetku koncerta pri izvedbi skladbe Veriga 1 Witolda Lutosłavskega, pri kateri mora ansambel navigirati med precizno notiranimi in dirigiranimi segmenti s spreminjajočim se taktovskim načinom na eni in ad libitum segmenti na drugi strani. Ansambel tako v relativno hitrem tempu neprestano izmenjuje konvergenten in divergenten pristop ob napetem uravnavanju in zavedanju ne zgolj lastnih glasbenih parametrov barve, dinamike, agogike in tako naprej, temveč tudi preostalih članov zasedbe in seveda dirigenta.
Izstopajoča je bila tudi izvedba skladbe Razpoložljive oblike I skladatelja Earla Browna, pri kateri partituro sestavljajo mobilni dogodki, notirani na šestih straneh. Vloga dirigenta je, da izbira in izpušča oštevilčene dogodke na posameznih straneh in določa njihovo dolžino tudi s številom ponovitev. Zvočni material, ki smo ga izkusili, je torej znotraj okvira vnaprej zapisanih dogodkov povsem lasten interpretaciji dirigenta. To je pomembno izpostaviti kot kontekst za razumevanje senzibilnosti, vizije in natančne muzikaličnosti Petra Rundela, ki je iz materiala mojstrsko izpeljal odlično interpretacijo glasbenega dela.
Pri zadnji kompoziciji koncertnega večera Oblika 2 (V spomin Johnu Cageu) Jamesa Tenneyja se je ansambel razporedil po dvorani, vključno z balkonom. Poslušalce je kompozicija obdala z akordi, ki so se spogledovali s spektralizmom in so bili zgrajeni iz harmonskega niza tona e. Tu se je v teksturalnih prelivih in izredno niansiranih spremembah v posameznih tonskih višinah ponovno pokazala uglašenost ansambla. Dvorano jim je uspelo zapolniti z izredno uravnoteženo porazdelitvijo zvoka in ustvariti presenetljivo akustično izkušnjo, ki ostane v zavesti še dolgo po zaključenem koncertu.
Če malo ekstrapoliramo, lahko zaključimo, da se je festival Forum nove glasbe znova izkazal tako z vidika programa kot tudi same izvedbe. Obenem moramo izpostaviti, da je brezplačen vstop na dogodke s takim nivojem glasbene vsebine enostavno nepredstavljiv, pa vendar udejanjen. Zagotovo se to izrazi v visoki obiskanosti dogodka, ne da bi s tem karkoli odtegnili vrhunskemu programu, ob tem pa se vzpostavlja tudi dostopnost umetnostne glasbe za slehernika ter razbija mit in statusno simboliko obiskovanja takšnih koncertov. Če pa ekstrapolacijo izpustimo, pa nam še vedno ostane odličen koncert s programom, ki ga pri nas slišimo redko, in z izvedbo, v kateri ta resnično zaživi.
Recenzija je nastala v sklopu projekta Razširjanje kritiškega diskurza o izdelkih, koncertih in fenomenih slovenske glasbene scene, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Dodaj komentar
Komentiraj