Hekerski vlak in senčne knjižnice
Vstopili smo v deseto sezono oddaje in tale je že 93. po vrsti. Vsaj deset sezon je bil naš cilj, poleg tega, da bi z oddajo dodali kak košček h grajenju alternative na področju informacijskih tehnologij v Sloveniji. Upava, da sva kaj pripomogla k temu. Ponosna sva, da je samogostiteljski kolektiv Kompot lani prejel priznanje za prispevek k odprti in vključujoči informacijski družbi, ki ga podeljuje mreža nevladnih organizacij VID, na RŠ pa smo se tudi aktivirali v okviru kampanje Konec 10.
V zadnjem času sva večkrat pozvala k pridružitvi; poziv še vedno stoji, več glav več ve, pripravljanje oddaje pa je odličen način za širjenje obzorja. Če te zanima sodelovanje, piši na @email. Ekipi se pridružuje nov član, markoknez, ki sva ga spoznala na konferenci DISCO in je pri kompotu organiziral Linux namestitvene zabave. Za nocojšnjo edicijo je prispeval novičko o vključevanju umetne inteligence v brskalnik Mozilla Firefox, prihodnjič pa se predvidoma pridruži tudi v eter.
Dogodki
- torek, 20. januar, ob 18h organizacijski sestanek Kompota v PLAC-u
- torek, 20. januar, ob 18h gmajna.social & #BeYourOwnPlatform v klubu Monokel
- 2. feb ob 19h v CTK srečanje skupine uporabnikov Emacsa
- 5. feb ob 17h v Računalniškem Muzeju: Poročilo s FOSDEM, HackerTrain in CCC
- 31. jan, 1. feb FOSDEM, Bruselj: lahko greste tja s hekerskim vlakom (kritika: glavni sponzor je spet Google – openwashing in lobiranje za deregulacijo)
- 19. januarja bo minilo 5 let od nasilne evikcije uporabnikov Tovarne Rog, kjer smo poleg raznovrstnih skupnosti delovali tudi člani kolektiva Kompot. V ponedeljek ob 16. uri bo zbor v Parku izbrisanih s hrano in glasbo kot protest proti socialnemu čiščenju mesta na dan represije. Pridruži se nam proti Šutarjevemu zakonu, ZJRM-2, policijski represiji, proti Jankovićevi korupciji, gentrifikaciji mesta in nasilju nad revnimi!
Na foss.events je jasna črta, ki poteka čez Slovenijo, Madžarsko, Slovaško, Poljsko, Litvo in Latvijo ... Skratka, po Vzhodni Evropi ni napovedanih FOSS dogodkov. Če katerega organizirate, ga lahko po novem objavite, saj smo kontaktirali upravljalce spletne strani in so Slovenijo dodali na seznam možnih držav. Prav tako lahko javite ekipi Tehno klistirja, da po presoji vaš dogodek napovemo v oddaji.
Intervju s hookom oz. Matijo Šukljetom o hackertrainu, hekerski ekspediciji z vlakom na FOSDEM 2026.
Poročilo s hekerskega vlaka 2025
Novice
Prejšnjič smo v Tehno klistirju gostili predsednika Piratske stranke Jasmina Feratovića in evo, danes imamo precej piratskih novic:
Anin arhiv in varnostno kopiranje Spotifyja
Konec decembra so na metaiskalniku po piratskih knjižnicah, imenovanih tudi senčne knjižnice, Anna's Archive, ustvarili varnostno kopijo Spotifyja, njihovega glasbenega arhiva in pripadajočih metapodatkov. Ta obsega 300 terabajtov podatkov in je dostopna v torentih, v katerih je glasba združena glede na popularnost. Ta objava predstavlja največjo javnosti dostopno bazo o glasbi, saj vključuje 256 milijonov skladb in 186 milijonov ISRC kod – to so unikatne 12-mestne številke, zapisane v zvočnih posnetkih skladb. Za primerjavo lahko povemo, da MusicBrainz vključuje 5 milijonov ISRC kod in 186 milijonov skladb.
Več statistik je dostopnih na blogu Aninega arhiva, je pa v začetku letošnjega leta Anin arhiv izgubil svojo .org domeno. Ameriška neprofitna organizacija Public Interest Registry odvzema domene ni komentirala, verjetno pa je odvzem posledica sodnega naloga. Anin arhiv je še vedno dostopen na .li domeni.
V začetku novembra je Google iz svojih rezultatov iskanja umaknil vse povezave do arhiva z izjemo krovne strani. Teh naj bi bilo skoraj 750 milijonov.
Podobna usoda je doletela Sci-Hub že v novembru lanskega leta, vendar zgolj na območju Združenih držav Amerike. Proti Sci-Hubu v Indiji poteka tožba zaradi avtorskih pravic, o kateri smo poročali v oddaji Zamrznjen Sci-Hub. Alexandra Elbakyan, ustanoviteljica portala Sci-Hub, glede tožbe v Indiji ni preveč optimistična. Na zatožni klopi se je skupaj s Sci-Hubom znašla tudi knjižnica Libgen, ki ji sproti blokirajo domene. Danes preverjena domena, ki deluje, je https://libgen.li/, seznam domen pa lahko najdete na https://libgen.onl/library-genesis/.
Boj proti piratstvu v EU
Italija kaznovala Cloudflare
Italijanski komunikacijski regulator AGCOM je podjetju Cloudflare naložil plačilo kazni v višini 14,2 milijona evrov, ker Cloudflare ni ugodil sodni zahtevi za preprečevanje piratstva. Cloudflaru je italijansko sodišče naložilo, da njihov globalni DNS resolver na IP-ju 1.1.1.1 izloča piratske domene, čemur je Cloudflare nasprotoval, saj naj bi to močno upočasnilo delovanje njihove storitve.
Cloudflare je že napovedal, da se bo na sodbo pritožil. Hkrati je tudi kritiziral AGCOM zaradi netransparentnosti postopka. Italija je leta 2024 sprejela kontroverzno zakonodajo Piratski ščit, ki omogoča blokiranje spletnih naslovov v roku pol ure po tem, ko so označeni za piratske. V praksi se je izkazalo, da so na tak način blokirali precej nepiratskih domen, velik delež teh domen pa je uporabljal Cloudflarove storitve.
Francija naložila blokiranje domen tudi Googlu
Iz podobnih razlogov kot Italija, gre namreč za preprečevanje spletnih streamov športnih dogodkov, predvsem nogometne Lige prvakov, formule 1 in motoGP, je sodišče v Franciji naložilo podoben ukrep Googlu, torej blokiranje piratskih domen na nivoju njihovega DNS resolverja (na IP naslovih 8.8.8.8 in 8.8.4.4). Google se je zagovarjal, da bi bilo blokiranje bolj učinkovito na višjih nivojih blokiranja in kot primer navedel ravno Cloudflarov CDN – Content delivery network. Francosko sodišče je zagovor podjetja zavrnilo.
Piratske novice sva povzemala po portalu TorrentFreak, ki nudi najbolj natančne novice s tega področja. Njihov novinar Ernesto Van der Sar je bil tudi gost oddaje Tehno klistir z naslovom Robin Hub.
Uporabo Cloudflarovih in Googlovih DNS resolverjev v TK odsvetujeva in priporočava OpenNic, organizacijo, ki zagotavlja neodvisno DNS storitev, ki sva jo gostila v davnem, drugem Tehno klistirju o alternativah domenskemu sistemu leta 2017.
Umetna inteligenca
Grok AI in otroška pornografija
V prejšnji epizodi smo govorili o poskusu uvedbe chat controla, backdoorov oz. stranskih vrat v aplikacije, ki omogočajo kriptirano komunikacijo, kar naj bi pomagalo preprečevati širjenje otroške pornografije. V začetku januarja se je v vmesniku Grok AI, chatbotu, ki deluje na podlagi velikega jezikovnega modela v lasti Elona Muska, pojavil tako imenovan spicy mode. To funkcionalnost je mogoče uporabiti za generiranje seksualiziranih lažnih podob na podlagi naloženih slik. V zadnjih tednih se je na X-u, bivšem Twitterju, pojavilo tisoče »slečenih« podob žensk, najstnikov, pa tudi mladoletnih oseb; Grok tako efektivno generira in širi otroško pornografijo.
Odziv Evropske komisije je pričakovano počasen, saj je pod pritiskom ZDA, ki želi, da Evropska unija zmanjša regulacijo informacijskih tehnologij.
Firefox AI
Tudi Firefox postaja »moderni UI brskalnik«, kar med uporabniki vzbuja mnoge skrbi glede zasebnosti. Doslej je bil znan kot brskalnik, ki sledi odprtokodnim načelom ter etičnemu ravnanju z uporabniškimi podatki in je še vedno pribežališče mnogih, ki jih skrbi njihov digitalni odtis. Vendar so se pri Firefoxu v zadnjih nekaj letih v iskanju večjih virov financiranja začeli oddaljevati od svojih prejšnjih praks. To je postajalo vse bolj očitno denimo ob nenadni uvedbi samodejnega »opt-out« zbiranja uporabniških podatkov leta 2024 ali pa lani, ko so iz uporabniških pogojev odstranili svojo znamenito obljubo »We will never sell your personal data«.
Na zadnjo novico želje po vključevanju vedno več UI orodij v Firefox je skupnost reagirala z velikim nezadovoljstvom, češ, ne samo, da Firefox ne dela nič drugačnega kot drugi, večji browserji, temveč to dela tudi počasneje in slabše. Skrb vzbujajoče je tudi to, da se bodo zanašali na vključitev obstoječih modelov OpenAI-ja in Googla, namesto da bi uporabili kakšnega odprtokodnega ali razvili svojega, kar bo povečalo njihovo odvisnost od konkurence.
Pri Firefoxu sicer poskušajo pomiriti uporabnike z zagotovili, da sta digitalna zasebnost in finančna transparentnost še vedno v središču njihove pozornosti ter da želijo z vključevanjem umetne inteligence v brskalnik predvsem zagotoviti svojo tehnološko relevantnost.
Po močnem pritisku spletne skupnosti so nazadnje pri Firefoxu le sporočili, da bodo v začetku 2026 v brskalnik dodali tudi »AI kill switch«, ki bo omogočal izključitev vseh UI funkcij. S tem želijo ponovno pridobiti vse bolj kopneče zaupanje svojih uporabnikov.
Priporočene alternative:
V zaključku smo povzeli epizode prejšnje sezone in pogled uprli v prihodnje teme.
Dodaj komentar
Komentiraj