* Poročilo s posveta Črnega trna na temo alternativne distribucije dobrin 

* Intevju: Zeliščna protirepresivna podpora – izposojamo si intervju Anarhistične radijske mreže – Radio Ausbruch iz Freiburga: Herbal support for repression 

* Rubrika – Kilave psihoaktivne rastline: žafran

Napovedujemo:

• Infokafana: Hajmo u planine! – predstavitev Zveze svobodnih pastirjev - Petek, 30. 1. 2026, A-infoshop, AKC Metelkova

Info/agitacijski dogodek

Vabilo za vse pastirje, tiste, ki bi to radi izkusili in vse ostale, ki jih zanima ohranjanje svobodnih planin ali pa bi le preživeli sproščen večer ob pijači, muziki in jedači!

Predstavitev novonastale Zveze svobodnih pastirjev, ki si prizadeva ohranjati pastirsko in sirarsko kulturo z aktivnim udejstvovanjem pri delu na visokogorskih planinah.

Toplo vabljeni vsi, ki vas to v kakršnemkoli pogledu zanima.

Obetamo si kratko predstavitev pastirskega življenja in pogovora z zainteresiranimi ter nadaljujemo z druženjem.

* Za hrano in jedačo bo poskrbljeno, ob enem se bo zbiralo prostovoljne prispevke za potne stroške gostujočih pastirjev v klobuk.

*******************************************************************

Poročilo s posveta Črnega trna na temo alternativne distribucije dobrin
 

Drugi posvet v okviru Črnega Trna – Radikalne agrarne zveze je v januarju pripravila Zadruga Urbana, urbano-agrarni kolektiv, seveda pa se ga je udeležila tudi ekipa Kilavega semena. Praktični namen posveta je bil predvsem ponovno zagnati nekoč že delujoče alternativne prakse izmenjave in vzpostaviti nove. Nekoliko globlje pa je bilo zaznati tudi dolgoročnejšo agendo Črnega trna po intenzivnejšem povezovanju urbanega in ruralnega okolja.

Odziv na iniciativo je bil zelo pester – prišli so tako pridelovalci kot zainteresirani uporabniki ter kar nekaj mednarodne ekipe iz Istre in okolice Trsta. Tako je že uvodni, predstavitveni krog vzel kar veliko prostora. Tekom debate so se izoblikovali temelji nastajajoče iniciative za alternativno distribucijo dobrin, kot so antikapitalistična hrana, hrana za skupnost, dostop do kvalitetne hrane in solidarnost kot praksa med mestom in podeželjem.

Na posvetu se je pregledalo tudi dosedanje načine alternativne distribucije, ki bi jih lahko razdelili v štiri sklope: klasični prevzem dobrin pri proizvajalcu; naročanje in dostava tako imenovanih zelenih zabojčkov; alternativna tržnica, ki je nekoč že redno delovala na Metelkovi; in pa Kilavemu semenu najljubši koncept – kilava distribucija, kjer gre za pregled ponudbe na internetnih »bolšjih« tržnicah, pobiranje skupnih naročil in prevzem glede na povpraševanje zainteresiranih.

Sam dogodek je bil akcijsko zastavljen. Glavno vprašanje posveta je bilo, kaj se da narediti v smeri večje strukturiranosti alternativne distribucije dobrin z omejenimi »resursi«, kar se tiče števila ljudi, časa in nasploh energije, ki jo lahko kanaliziramo v takšno prakso. Kot ena od možnosti se je pokazala mešana praksa prej naštetih načinov, nekakšna distribucijska točka, ki bi se redno odvijala enkrat na mesec.

Konkretno: Alternativna distribucijska točka dobrin vsak prvi torek v mesecu, od osemnajste do devetnajste ure, pred veganskimi večerjami, v A-infoshopu. Prvi poskus bo potekal prvi torek v marcu, 3. 3. 2026.

Za konec pa še poziv organizatorjev: Iniciativa je odprta za vse zainteresirane, bodisi ponudnike bodisi porabnike, ki bi želeli aktivno sodelovati v viziji zagotavljanja kvalitetne in dostopne hrane za vse. Za več informacij se lahko obrnete na komunikacijske kanale Zadruge Urbane. Upamo, da se naslednjič v čim večjem številu srečamo že na prvi tržnici.

**************************************************************

Kilave psihoaktivne rastline: žafran

Najdražjo začimbo na svetu, žafran, ljudje gojijo že tako dolgo, da njegova prvotna, divja oblika sploh ni več znana. Tisočletja pred našim štetjem so ga gojili na Kreti in Santoriniju, v 10. stoletju so ga začeli gojiti v Španiji, v 15. stoletju pa v Švici. Postopki gojenja povečini ostajajo skrivnost.

Danes je žafran klasificiran kot začimba in tako prosto dostopen, vendar predvsem v obliki ponaredkov, kot so cvetovi ognjiča, kapucink, žafranike, strte paprike ali kurkume. 

Žafran se je v preteklosti uporabljal v parfumeriji in za barvanje oblačil kraljevih modnih dodatkov, malo manj pa je raziskana njegova psihoaktivna uporaba. Kljub temu obstajajo viri, ki pričajo, da so si ga najbogatejši privoščili tudi za doseganje učinkov, podobnih uživanju rdeče mušnice ali opija. 

Dodajali so ga tudi v vino ali sake, v opijevo tinkturo, terijak in razne afrodizične pripravke. Deloval naj bi proti opitosti in zaprtosti, lajšal bolečine v sklepih in učinkovito zdravil ergotizem.

V zahodni medicini so ga uporabljali kot pomirjevalo ter za blaženje krčev in astme, v kitajski medicini pa za blaženje depresije, tesnobe in duševnih pretresov, proti kašljanju krvi, menstrualnim zapletom in poporodnim krčem.