NOVICE

Včeraj, 9. decembra, je bila obletnica začetka Prve infifade, samonikle palestinske ljudske vstaje, ki se je začela leta 1987. Predstavljala je odziv na vedno težje življenjske razmere pod izraelsko okupacijo ter se hitro razplamtela po vsej Gazi in Zahodnem bregu. Prvič v zgodovini je povezala več demografskih skupin in razredov – študente, starejše, pripadnike srednjega in delavskega razreda, ženske, moške in celo otroke. Vključevala je civilno nepokorščino, delavske stavke, upor proti bogatim palestinskim zemljiškim lastnikom, avtonomno pidelavo hrane, neplačevanje davkov in bojkot izraelskih ustanov. Izrael je vstajo več let poskušal zatreti s surovo silo, zamrla pa je šele po podpisu prvega Sporazuma iz Osla leta 1993. Ta je za Palestince kljub začetnemu upanju sicer dolgoročno predstavljal zgolj drastično poslabšanje razmer.

A Palestinci in Palestinke ohranjajo uporniški duh. Navkljub krvavemu začetku vikenda, ko je Izrael v napadih v severni Gazi uničil mnogo stavb ter ubil najmanj sedem Palestincev, so se v soboto prvič po treh letih prižgale božične lučke v Betlehemu. Praznovanje v okupirani Palestini je za mnoge predstavljalo odpornost in upanje.

Prav tako so, v duhu kljubovanja in samoorganizacije, v nedeljo v begunskem taborišče Al-Shati v zahodni Gazi priredili ogled nogometne tekme Arabskega pokala med palestinsko in sirsko reprezentanco. Kljub težkim razmeram v begunskem taborišču je bilo ob predvajanju tekme na majhnem ekranu videti vzhičeno navijanje in skupno veselje.

Z zasedenega Zahodnega brega poročajo o rekordno slabi letini oljk. Poleg stopnjevanja naseljenskih napadov pod zaščito izraelske vojske in kraje palestinske zemlje je bilo letos kar 2.500 hektarjev nasadov razglašenih za "zaprta vojaška območja". Ker kmetje niso mogli dostopati do svojih oljk, je v mnogih vaseh, denimo v vasi Deir Ammar, prvič odkar pomnijo neobranih ostalo kar 80 odstotkov dreves. Obiranje oljk, ki mnogim palestinskim družinam predstavlja ne le glavni vir dohodka, temveč tudi način ohranjanja kulutre in skupnosti, je bolj ogroženo kot kadarkoli prej.

Osmi aktivist, pridržan zaradi povezav s skupino Palestine Action, se je pridružil koordinirani gladovni stavki, ki poteka že od 2. novembra. Muhammad Umer Khalid je v priporu od avgusta in je obtožen sodelovanja pri vlomu v RAF Brize Norton, kjer naj bi aktivisti poškodovali dve letali. Stavkajoči so postavili pet zahtev: možnost varščine, odprava prepovedi delovanja Palestine Action, preklic cenzure njihove komunikacije, zaprtje britanskih obratov izraelskega orožarskega podjetja Elbit Systems in pošteno sojenje. Gladovno stavko spremljajo protesti proti podpori Velike Britanije v genocidu in prepovedi organizacije Palestine Action. Policija je na protestih ponovno aretirala na desetine ljudi, večinoma starejših.

V središču Belfasta pa je v nedeljo potekal protest proti odločitvi trgovinske verige Tesco, da sproži disciplinski postopek proti delavcu, ki je zavrnil ravnanje z izraelskimi izdelki. To je bila ena od več kot 20 podobnih demonstracij, ki so se istega dne odvijale po vsej Irski in Veliki Britaniji.

Organizacija Palestine Solidarity Campaign je predstavila svetleči rdeči tovornjak z napisom: »Bojkotiraj Coca-Colo. Proizvedeno na ukradenih palestinskih tleh.« Franšizni partner podjetja v Izraelu, Central Bottling Company, upravlja regionalni distribucijski center in hladilnice v industrijski coni naselja Atarot v okupiranem vzhodnem Jeruzalemu.

Nemška policija je v Berlinu ponovno nasilno napadla protestnike, ki so zahtevali konec genocida nad Palestinkami in Palestinci ter pozivali vlado, naj prekine vojaško in politično podporo izraelskemu apartheidu. Več posnetkov kaže, kako policisti vlečejo protestnike po tleh, jih pretepajo ter držijo za vrat. Policisti so se znašali tako nad mlajšimi kot starejšimi protestniki, kar je zgolj še en primer agresivnega zatiranja solidarnosti s Palestinkami in Palestinci v Nemčiji.

Študentje v Oslu vstrajno pritiskajo na univerzo, da prekine sodelovanja z podjetji soodgovornimi za genocid. Univerza je že obljubila, da bo prekinila pogodbe z Airbnbjem in Bookingom, študentje pa opozarjajo, da univerza sodeluje tudi s podjetjem HP, ki nudi storitve izraelski policiji in zaporniškemu sistemu, okupacijsko vojsko zalaga z računalniki in prodaja sisteme za nadzorovanje, ki jih Izrael uporablja na Zahodnem bregu.

Minuli konec tedna so po vsej Avstraliji potekali protesti proti sodelovanju z Izraelom. Posebej odmeven je bil shod skupine Wollongong Friends of Palestine, ki sicer že dve leti izvaja akcije proti avstralski jeklarni Bisalloy Steel. Ta izraelskim orožarskim podjetjem, denimo velikanu Rafael Defense Systems, že vrsto let dobavlja kaljeno jeklo. Aktivisti so poleti z direktno akcijo dosegli prekinitev treh zaporednih izmen dela v jeklarni, njihova najdaljša akcijo pred tovarno pa poteka prav te dni.

TVOJ DNEVNI OPOMNIK ZA BOJKOT SPOTIFYA 

V tokratni oddaji v fokus jemljemo glasbenega mogotca Spotify. Pretočna glasbena platforma, ustanovljena leta 2006 na Švedskem, je v 19 letih dosegla bazo približno 700 milijonov mesečno aktivnih uporabnikov in po nekaterih ocenah danes obvladuje več kot 31 odstotkov globalnega trga pretakanja glasbe. To v praksi pomeni, da ima platforma dnevno dostop do mase ljudi, ki jim lahko lansira raznosvrstne vsebine in tako predstavlja pomemben vzvod korporativnega nadzora tako nad kulturo kot politiko.

Ob tem, da podjetje raste iz izkoriščanja majhniih izvajalcev in uvaja vprašljive novosti z uporabo umetne inteligence, je v zadnjem letu Spotify nanizal tudi serijo tehnofašističnih odločitev, ki bi nas morale skrbeti in bi zaradi njih v podjetju morali prepoznati legitimno tarčo različnih akcij.

Prvič. Junija letos je ustanovitelj Spotifya, Daniel Ek, investiral v nemško podjetje za vojaško umetno inteligenco Helsing. Helsingova programska oprema uporablja tehnologijo umetne inteligence za analiziranje podatkov senzorjev in orožnih sistemov z bojišč ter za podporo vojaškim odločitvam v realnem času. Podjetje proizvaja tudi lasten vojaški dron, model HX-2. Helsing je tudi največji obrambni start-up v Evropi, vreden okrog 12 milijard evrov. Uporabniki platforme Spotify so k temu letos nevede prispevali 600 milijonov evrov.

Drugič. Julija je platforma odstranila več palestinskih ustvarjalcev, potem ko sta na Spotify pritiskali vplivni britanski sionistični skupini We Believe in Israel in Board of Deputies of British Jews. Prvi znak usmerjenega lobiranja se je pojavil že marca 2022, ko je We Believe in Israel zahteval odstranitev britansko-iraškega hip-hop izvajalca Lowkeyja. Ta poskus je sicer propadel zaradi močnega javnega odziva, a kampanja se je stopnjevala in na koncu privedla do odstranitve del palestinskih glasbenikov Shadija al-Bourinija in Qassema al-Najjarja. Kako resno lobisti jemljejo vpliv Spotifyja, kaže tudi dejstvo, da Board of Deputies vodi Luke Akehurst, nekdanji svetovalec orožarskega podjetja Leonardo.

Tretjič. Spotify ni apolitična glasbena platforma, pač pa v profit naravnano podjetje, ki temu cilju primerno izbira tudi svoje zaveznike. Tako je na primer že januarja letos financiral vplivniški predvolilni brunch in doniral 150.000 dolarjev za praznovanje Trumpove inauguracije. V skladu s tem so se jeseni za aplikaciji pojavili tudi oglasi za rekrutacijo v zloglasno Ameriško agencijo za priseljevanje in carino, krajše ICE. Tako po novem naročniki med poslušanjem glasbe lahko slišijo »Milijoni nevarnih ilegalcev divjajo po ulicah. Pridružite se ICE danes« in za majhno mesečno plačilo prispevajo k vzponu fašizma v Ameriki.

Tako zaradi izkoriščevalskega odnosa do ustvarjalcev kot tudi odločitev za financiranje fašizma in militarizacije, je Spotify tarča bojkota tako s strani izvajalcev, kot tudi naročnikov. V septembru so s 400 podpisi različni ustvarjalci začeli s kampanjo No Music For Genocide, s katero pozivajo glasbenike, naj odstranijo svojo glasbo z izraelskih platform z uporabo geo-blokad in na ta način izrazijo solidarnost s Palestinkami in Palestinci. Temu je po novicah o financiranju orožarske industrije in oglasov za ICE sledil tudi umik izvajalcev s platforme v celoti ter pozivi k vsesplošnemu bojkotu podjetja.

Ker bi poslušanje glasbe moralo voditi v užitek in sprostitev, ne pa v distopično prihodnost polno dronov in gestapo agentov, pozivamo k bojkotu podjetja Spotify in k razmisleku o alternativnih načinih za uživanje v glasbi. Raje kot Trumpove pojedine financirajmo Radio Študent, lokalen ali manj lokalen bend na bandcampu ali v živo na koncertu, kot brezplačno open source alternativo pa predlagamo aplikacijo Open Tune, ki je dostopna v trgovini F droid. Več predlogov lahko posredujete na @email.

Od vzpostavitve tako imenovane rumene črte, ki nima jasnih oznak, izraelska vojska umori vsako še tako nedolžno bitje, ki se približa nevidni meji. V torek, 2. decembra, so v Han Junisu umorili brata po imenu Fadi in Juma Abu Asi, stara 8 in 11 let. Otroka sta iskala ostanke lesa za kurjavo, da bi pomagala svojemu invalidnemu očetu pripraviti zajtrk za družino, ko ju je ubil izraelski dron. Nekaj dni pozneje, 6. decembra, so na obalnem območju Al Mavasi vojaki ustrelili 3-letno deklico Ahed Al-Bayok. Odtavala je zgolj štiri metre stran od svojega šotora. Predstavljala naj bi »neposredno nevarnost vojakom«, čeprav je bila na strani rumene črte, ki bi naj bila na podlagi sporazuma o premirju pod upravljanjem Hamasa. Za vse, ki jih je umorila država Izrael s svojo genocidno vojsko v času t. i. premirja v oddaji namenjamo minuto tišine.