Danes je 760. dan genocida in 78 let okupacije v Palestini.

V oddaji 15 minut proti genocidu z vami delimo zgodbe o boju za svobodno Palestino, komentiramo vojne dobičkarje in napovedujemo, kje vse potekajo solidarnostne akcije!

V osrednjem delu komentar o danskem ladjarskem podjetju Maersk, njegovemu partnerstvu v genocidu in kako so koordinirane akcije uspele ne le razkrinkati, ampak tudi blokirati njegovo sodelovanje pri izraelski moriji v Gazi. 

NOVICE

V skladu z dogovorom o premirju bi moralo v Gazo vsak dan priti 600 tovornjakov s humanitarno pomočjo, a je Izrael v skoraj treh tednih dovolil vstop manj kot tisočim, pri čemer je poleg pomoči onemogočil vstop tudi humanitarnim delavcem. Izrael s tem nadaljuje stradanje Palestink in Palestincev. Izrael blokira tudi vstop šotorov, prikolic, montažnih stanovanjskih enot in drugih nujnih potrebščin, čeprav se bliža zima.

Izrael je s tako imenovano »rumeno črto« razdelil Gazo na dva dela: zahodno Gazo, ki obsega 42 odstotkov enklave, kjer Hamas ostaja na oblasti in kjer je stisnjenih več kot 2 milijona ljudi, in vzhodno Gazo, ki obsega 58 odstotkov ozemlja, v katerem ni več civilistov in ga nadzirajo izraelska vojska in njene tolpe. 

V skladu s Trumpovim načrtom naj bi bila ta črta začasna – prva faza postopnega umika Izraela iz Gaze, ko bi nadzor na terenu prevzela mednarodna stabilizacijska sila. Namesto tega se izraelske sile utrjujejo, razdelitev pa krepijo z gradnjo nasipov, utrdb in ovir, kar ne kaže, da bi se iz enklave kaj kmalu umaknile. Vzhodna Gaza, nekoč žitnica enklave, je zdaj opustošena puščava. Palestinke in Palestinci, živeči v bližini, poročajo o nenehnih zvokih eksplozij in rušenja. Izraelski vojaki in zasebni izvajalci iz naselbin še vedno sistematično rušijo vse preostale stavbe, razen majhnih taborišč, namenjenih tolpam, ki živijo pod zaščito izraelske vojske. 

Te vse bolj ostre delitve med vzhodno in zahodno Gazo napovedujejo tisto, kar je izraelski minister za strateške zadeve Ron Dermer poimenoval »rešitev z dvema državama … znotraj same Gaze«. Izrael bi dovolil simbolično obnovo na območju Rafe, ki ga nadzirajo njegove tolpe, medtem ko bi preostali del vzhodne Gaze verjetno postal izravnana varovalna cona. V tem scenariju bi zahodna Gaza ostala v trajnem stanju vojne, ruševin in pomanjkanja. To ni povojna obnova, ampak namerno ustvarjanje neznosnega bivanja, vsiljenega z zidovi in nenehno grožnjo vojaškega nasilja. 

TIHI GENOCIDNI DOBIČKAR MAERSK

Ena od tarč tako bojkota kot številnih direktnih akcij v solidarnosti s Palestinkami in Palestinci je bilo v zadnjih dveh letih tudi transportno-logistično podjetje Maersk. Kot ponudnik in prevoznik tovornih zabojev Maersk sodeluje v vseh fazah tako imenovane »dobavne verige smrti« – od prevoza vojaškega tovora za orožarska podjetja do pošiljanja orožja iz ZDA v Izrael. Raziskave Palestinskega mladinskega gibanja oziroma Palestinian Youth Movement kažejo, da je podjetje za izraelsko obrambno oziroma okupacijsko ministrstvo prevažalo vse od taktičnih vozil do delov za oklepnike, letala in artilerijske sisteme. Raziskava gibanja je pokazala tudi, da je Maersk samo v obdobju od septembra 2023 do septembra 2024 izvedel več kot 2100 dostav vojaške opreme Izraelu, kar pomeni približno 6 dostav na dan. Vse to v času, ko Izrael izvaja genocid nad Palestinkami in Palestinci. 

Maersk pri ameriško podprtem genocidu ne sodeluje le s pošiljanjem vojaškega tovora iz ZDA v Izrael, ampak tudi z dostavo vojaških sestavnih delov ameriškim orožarskim podjetjem, ki iz njih sestavljajo morilske stroje. Maersk ima na primer pomembno vlogo pri proizvodnji lovca F-35: krila in strukture letal podjetja Lockheed Martin se na Maerskovih ladjah prevažajo v ZDA, kjer so letala dokončana in nato uporabljena v napadih na Palestince ter pri uničevanju šol, bolnišnic, mest, vasi in begunskih taborišč. Poleg tega Maersk omogoča izvoz izdelkov iz nezakonitih izraelskih naselbin ter s tem aktivno podpira podjetja, ki sodelujejo pri vzdrževanju in razvoju kolonialne ekonomije ter infrastrukture.

Logistična podjetja, kot je Maersk, so tihi dobičkarji orožarske industrije in s svojim delovanjem omogočajo izvajanje genocida nad Palestinkami in Palestinci. Palestinsko solidarnostno gibanje je zato lani začelo s kampanjo Mask off Maersk z zahtevo, da podjetje prekine vse vezi z izraelsko vojsko in ministrstvom za »obrambo« oziroma okupacijo, preneha s prevozom orožja, njegovih delov in vojaškega tovora v Izrael ter konča vse poslovne odnose s podjetji v izraelskih naselbinah na okupiranem Zahodnem bregu.

Kampanja Mask off Maersk je intenzivno potekala v mnogih geografijah. Posledično so novembra 2024 španske oblasti zavrnile prihod kontejnerske ladje Maersk Denver, za katero so sumile, da prevaža orožje v Izrael. 24. februarja 2025 je skoraj tisoč aktivistov zaprlo sedež podjetja Maersk v Københavnu. Aprila 2025 je več tisoč protestnikov v Maroku blokiralo vplutje Maerskovih tovornih ladij. Ladja Nexoe Maersk je bila v Casablanci zadržana 39 ur, podobna akcija pa je potekala proti ladji Maersk Detroit v Tangerju, obe pod sloganom »Brez genocidnega orožja v maroških vodah!«. Oktobra so protestniki blokirali rotterdamsko pristanišče, ki predstavlja eno od pomembnih logističnih točk za transport v proizvodnji lovskega letala F-35. Protesti proti Maersku in njegovi vlogi v genocidu Palestink in Palestincev so potekali tudi po več mestih v Ameriki, Kanadi, Avstraliji in Evropi.

Maersk je po letu kampanje na pritiske odgovoril z užaljenim pismom za javnost, kjer je izrazil, da so podjetje »s kulturo, ki sprejema in spoštuje globoke razlike v vrednotah, mnenjih in pogledih.« Vseeno pa jasna vpletenost v ekonomijo genocida ne ustreza njihovi podobi, zato je junija napovedal prekinitev sodelovanja s podjetji na okupiranih palestinskih ozemljih. Še kar pa se niso odpovedali sodelovanju v verigi proizvodnje letal F-35. Protest se zato nadaljuje. Poslovalnica podjetja Maersk v Ljubljani se nahaja na Letališki cesti 29A, v Kopru pa na naslovu Sermin 71G.

NAPOVEDUJEMO

Tako kot vsak teden bo tudi ta četrtek ob 17. uri na Prešernovem trgu potekalo branje palestinske poezije z idejo širjenja palestinskih glasov.

V petek ob 18. uri ste vabljeni v prostore Mladinskega centra Legebitra na predstavitev z naslovom Izrael: naseljenski kolonializem, etnično čiščenje, genocid. Poudarek bo na perspektivi, da se zatiranje Palestink in Palestincev ni začelo z genocidom v Gazi leta 2023, ampak je globoko ukoreninjeno v samem obstoju sodobnega Izraela.

Med 21. in 26. februarjem 2025 je v Københavnu potekal protestni tabor Cut Ties with Genocide. V sklopu tabora se je odvila velika direktna akcija proti največjemu ladjarju na svetu, prej komentiranemu tihemu genocidnemu dobičkarju Maersk, ki Izraelu dostavlja orožje. Okrog tisoč protestnikov je 24. februarja zasedlo sedež podjetja in zahtevalo, da preneha z omogočanjem genocida nad Palestinci. Več o taboru in direktni akciji bo povedal tovariš v sklopu serije dogodkov na temo protiimperialistične solidarnosti: v četrtek, 6. 11., ob 18. uri bo predstavitev potekala v Pekarni Magdalenske mreže v Mariboru, v soboto, 8. 11., ob 18. uri v Participativni ljubljanski avtonomni coni PLAC in v sredo, 12. 11., ob 18. uri v prostoru Krajevne skupnosti Koper-Center.

V sklopu iste serije bo v petek ob 20. uri v A-infoshopu na Metelkovi potekala infokafana, na kateri se bo predstavil International Forum, protiimperalistična solidarnostna organizacija, ki podpira in sodeluje s samoniklimi gibanji in političnimi skupinami sveta, ki se upirajo in borijo proti imperializmu in njegovim institucijam, kot so mednarodni denarni sklad, svetovna banka, NATO in svetova trgovinska organizacija.

Leta 2020 je bil v Gazi ustanovljen prvi ženski boksarski klub. O tem, kako boksarska ekipa s treningi premaguje obup v oblegani Gazi, je izšel dokumentarni film palestinskega režiserja Yasserja Abu Wazna Left Hook, dostopen tukaj.

Junija je izraelska okupacijska vojska uničila sanje Malak Mesleh, da bi postala mednarodna boksarska prvakinja. V letalskem napadu je poleg Malak ubila najmanj 41 in ranila 75 ljudi. Dvajsetletna Malak Mesleh je sanjala o tekmovanju v amaterskem boksu na svetovnem prizorišču. Z ženskim boksarskim klubom je v Gazi med ruševinami trenirala vse do svoje smrti. Minuta tišine namenjamo Malak in vsem ubitim s strani teroristične države Izrael.

Novice, komentarje in napovedi dogodkov za objavo v oddaji 15 minut proti genocidu nam lahko pošljete na naslov: @email